Ob ugotovitvi, da je obstajala sezonska služnost vožnje, mora sodišče v izreku sodbe natančno določiti obseg te služnosti in način njenega izvrševanja, ne more pa v celoti zavrniti zahtevka za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje ter prepovedati vsako hojo in vožnjo preko služečega zemljišča.
denacionalizacija - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Omejitev izjeme po čl. 89 ZDEN glede lastnosti zavezanca in oblike denacionalizacije je vsebinske narave: nanaša se le na tiste špekulativne oz. fiktivne pravne akte in posle, ki so nastali prav z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali pa sploh denacionalizaciji, zlasti vrnitvi v naravi.
Zakon ne pozna roka za uveljavitev zahtevka za prenehanje stvarne služnosti zaradi nepotrebnosti ali prenehanja drugega razloga, zaradi katerega je bila ustanovljena. To velja tudi za primer, če se je služnost uporabljala v daljši kot priposestvovalni dobi, odkar je postala nepotrebna.
ZOR člen 186, 376, 376/1, 387, 388, 186, 376, 376/1, 387, 388.
zastaranje odškodninske terjatve
Odškodninska terjatev šteje za zapadlo z nastankom škode in takrat jo je že mogoče uveljavljati, zastaranje pravice sodno uveljavljati takšno terjatev pa začne teči z dnem, ko oškodovanec zve za vse elemente, na podlagi katerih je mogoče opredeliti škodo, in ko zve za tistega, ki jo je povzročil, ne pa tudi, ko zve za njegovo odškodninsko odgovornost. Zastaranja ne pretrga upravni postopek zaradi lokacijskega odvoljenja. Dejstvo, da škoda še traja, ne zadrži zastaranja, niti to ne pomeni, da sploh še ni začelo teči.
oddaja v zavod pred pravnomočnostjo - odreditev pripora
Priprtega obtoženca je na podlagi 8. odstavka 353. člena ZKP moč oddati v zavod za prestajanje kazni, ako to sam zahteva. Vendar pa je do take zahteve upravičen le v tistem kazenskem postopku, v katerem je bil pripor odrejen, ne pa tudi takrat, ko mu je bila v drugi kazenski zadevi izrečena zaporna kazen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, šlo je namreč za slednji primer, ko je obtoženčevo zahtevo kot nedovoljeno zavrglo.
ZOR člen 132, 132/4, 210, 210/4, 132, 132/4, 210, 210/4. ZD člen 120, 120/4, 120, 120/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju
Če je razveljavljena pogodba o dosmrtnem preživljanju in stranka zahteva vrnitev koristi od prejetega, se pravi dohodke, ki jih je prejemala od kmetije, se upošteva v korist preživljanca, ki mu je bila kmetija vrnjena, le čisti dobiček, ki ga je dajala kmetija.
razveza zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
O omajanosti razmerja med zakoncema sodišče praviloma razsoja na podlagi izpovedi pri zaslišanju strank. Pogoji za priznanje preživnine morajo obstajati v trenutku odločanja, ne pa, da bodo morda obstajali kasneje v prihodnosti.
Na tistem, ki zatrjuje, da je obstojala izvenzakonska skupnost je dokazno breme, da je taka skupnost obstojala. V kolikor se ugotovi, da je izvenzakonska skupnost obstajala, se domneva, da so deleži na skupnem premoženju enaki, s tem, da ima druga stranka možnost dokazovanja, da je njen delež na skupnem premoženju večji.
Da bo sodišče lahko pravilno ugotovilo materialno resnico, ki temelji na ugotovljenem dejanskem stanju v konkretni zadevi in na uporabi ustreznih pravnih pravil, naj po določilu 21. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 277. členom in naslednjimi členi Zakona o pravdnem postopku preizkusi predlog za denacionalizacijo. Če bo menilo, da predlog ni razumljiv in popoln, naj predlagateljico po določilu 109. člena Zakona o pravdnem postopku s popravnim sklepom ali z vabilom na sodišče opozori in skuša odpraviti morebitne pomanjkljivosti, pri čemer predlagateljico lahko pouči tudi o pravici do pooblaščenca. Šele nato naj po določilu 282. člena Zakona o pravdnem postopku ter eventualno 7. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 283. in 288. členom Zakona o pravdnem postopku odloči o t.i. procesnih ovirah. V obrazložitvi odločbe naj razumljivo, individualno in dovolj natančno navede razloge za svojo odločitev (29. člen Zakona o nepravdnem postopku). Pri tem naj konkretno navede, na podlagi katerih listin ali drugih dokazov je ugotovilo določeno dejansko stanje, na podlagi katerega je uporabilo materialnopravne in procesne predpise.
Tožena stranka je v pravdi zatrjevala, da je tožeči stranki ponudila, da bi vtoževano denarno obveznost poravnala na drugačen način. Vendar ni dokazala, da je tožeča stranka tako ponudbo sprejela, zato je sodišče pravilno odločilo, da je zahtevek utemeljen.
UPRAVNI POSTOPEK - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL40531
ZDen člen 3, 3/1-27, 5, 54, 56. ZPP (1977) člen 16.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - denacionalizacijski postopek - odločba o arondaciji
Če je prišlo do prehoda lastninske pravice v državno oziroma družbeno lastnino na podlagi odločbe upravnega organa, ki temelji na določilih Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (27. tč. 3. člena ZDen), je pristojen za odločanje o denacionalizaciji upravni organ.
Za ugovor zoper izdani sklep o izvršbi gre odvetniku nagrada po tarifni številki 23 tč. 1 Tarife o odvetniških storitvah in ne po tarifni številki 14 v zvezi s tarifno številko 23 tč. 3, saj je v tej tarifni številki navedeno, da se tarifna številka 14 ne uporablja za ugovor. Obvezna razlaga odvetniške zbornice ne velja za sodišče, temveč samo za razmerje med stranko in odvetnikom, saj za kaj takega ni nobene podlage v zakonu.
ZIP člen 38, 38/2, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11, 450, 450/2, 456, 456/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik delno ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, potem postane sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, v neugovarjanem delu po samem zakonu pravnomočen, ne glede na to, da je sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, v celoti razveljavilo. O delu zahtevka, glede katerega ni bil vložen ugovor, zato ni mogoče soditi niti tožnik za ta del zahtevka ne more umakniti tožbe. Če je o tem delu zahtevka izdana sodba, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere mora pritožbeno sodišče tako sodbo razveljaviti (ne da bi obenem tudi zavrglo tožbo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
VSL00196
ZPod člen 158, 159, 159/1.
firma - prepoved uporabe firme
V firmi tožene stranke se naziv INTEREVROPA v primerjavi s firmo tožeče stranke INTEREUROPA razlikuje le za črko (V namesto U), nekatere registrirane dejavnosti obeh strank so enake ali podobne, različna pa sta oznaka odgovornosti in sedež strank. Upoštevaje te okoliščine in dejstvo, da je firma tožeče stranke zelo znana doma in v tujini je bil zahtevek za njeno varstvo utemeljen.