Solastnika gospodujočega zemljišča sta nujna sospornika na pasivni strani v pravdi zaradi prenehanja stvarne služnosti. Če s tožbo nista zajeta oba solastnika, ni tožena prava pravdna stranka.
V postopku zavarovanja terjatve pred uvedenim pravdnim postopkom se ni mogoče sklicevati na sporazum o krajevni pristojnosti. V postopku zavarovanja terjatve ni mogoče zahtevati od upnika položitve varščine za izvršilne stroške.
Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor, in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.
SPIZ je z uveljavitvijo SZ res postala lastnica tudi tistih stanovanj, ki so bila zgrajena namensko za potrebe ZZB NOV, vendar pa je upravičena odkloniti samo prodajo strogo namenskih stanovanj za upokojence oziroma stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti namensko grajene za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in imajo poseben status.
Sodišče presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so mu znana, ali bo postopalo po postopku v gospodarskih sporih ali po splošnih določbah pravdnega postopka.
Posest in posestna zaščita ni odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Pomembno je, ali je tožnik opustil dotedanjo rabo stanvoanja, ali se je izselil in ali je povsem opustil posest stanvoanja.
Tudi če upnik hkrati s predlogom za začasno odredbo vloži tožbo z zahtevkom, ki z začasno odredbo, kakršna je predlagana, ne more biti zavarovan, navede pa, da ima zoper dolžnika tudi zahtevek, ki bi bil z njo lahko zavarovan, mora sodišče raziskati dejansko stanje o tem, katero terjatev ima upnik namen s predlagano začasno odredbo zavarovati. Če ugotovi, da je to terjatev, za katero še ni vložena tožba, mora (če izda začasno odredbo) določiti upniku rok za vložitev ustrezne tožbe.
Meje po katastru v sodnem postopku ni mogoče urediti, ker take ureditve meje 136 čl. ZNP ne predvideva. Zaradi vzpostavitve mejnih znamenj po meji, ki je bila že ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku, tudi ni predviden sodni nepravdni postopek.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec odvračal istočasen protipraven napad zasebnega tožilca in da zato dejanje, katerega je storil, ni kaznivo dejanje.
ZIP člen 14, 21, 21/1. ZPP (1977) člen 82, 83, 83/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - procesne predpostavke - predlagatelj - obrtnik - zavrženje predloga
Če sodišče ugotovi, da predlagatelj ni pravna oseba, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrže, saj se taka pomanjkljivost ne da odpraviti (5. odst. 83. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).
Kadar izročevalec izroči vse svoje premoženje z izročilno pogodbo, ki ni čista pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu zakona o dedovanju (ker eden izmed prevzemnikov ni v sorodstvenem razmerju z izročevalcem), se nujni dedni delež izračuna le od tistega dela izročenega premoženja, ki po odbitku vrednosti dajatev prevzemnikov predstavlja darilo.
Tisti, ki uveljavljajo odškodnino in prepoved bodočih posegov v nepremičnino mora dokazati lastninsko pravico na nepremičnini, kjer naj bi bilo storjeno škodno dejanje in kjer zahteva prepoved bodočih posegov.
Ker je bilo toženčevo dejanje s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljeno kot nedopustno, v pravdnem postopku ni mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevala protipravnost oziroma nedopustnost toženčevega ravnanja.
Tožeča stranka je zahtevala plačilo za opravljene prevoze v Irak na podlagi zapisnika o uskladitvi salda. Sporno je bilo vprašanje dospelosti terjatve in vprašanje zastaranja terjatve.
Sodišče je zmotno ugotovilo, da vtoževana terjatev izvira iz ene same prevozne pogodbe, zato je tudi zmotno ugotovilo datum dospelosti vtoževane terjatve v plačilo.
Tožbeni zahtevek, ki ne vsebuje vrste tečaja za preračun devizne terjatve v tolarsko protivrednost, ni določen.
Izrek sodbe, v kateri ni določena vrsta tečaja za ugotovitev tolarske protivrednosti devizne terjatve, je nedoločen.
Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini člen 6, 6/1, 6/3, 6, 6/1, 6/3. ZOR člen 553, 553.
prodaja nepremičnine v lasti družbene pravne osebe - menjava
Do uveljavitve Stanovanjskega zakona veljavne določbe 6. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se niso nanašale le na prodajo teh nepremičnin, temveč upoštevaje določbo 553. člena Zakona o obligacijskih razmerjih tudi na menjavo.
posest - motenje posesti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti
Za presojo vprašanja pravočasnosti tožbe v pravdi zaradi motenja posesti ni pomembno, kdaj je bilo storjeno dejanje, katerega posledica v smeri motenja ne nastane hkrati temveč naknadno, s časovnim zamikom, saj začne subjektivni rok za terjanje varstva pred motenjem posesti teči od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca.
ZOR člen 13, 13/1, 500, 500/1, 13, 13/1, 500, 500/1.
prodajna pogodba - izguba pravice - zloraba pravice
Prodajalec, ki je že pričel odpravljati napake, ne more uspešno uveljavljati ugovora, da so kupčeve pravice za uveljavljanje zahtevka zaradi poteka enoletnega roka ugasnile, ker pomeni uveljavljanje takega ugovora kršitev načela prepovedi zlorabe pravic, ki pa je eno temeljnih načel obligacijskih razmerij.
Pogojno obsodbo lahko sodišče izreče le, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 51 KZJ, to je, da gre za družbeno manj nevarno dejanje in kaznovanje zanj ni nujno zaradi kazenskopravnega varstva in če je podana pozitivna prognoza. Za izrek pogojne obsodbe ne zadostuje, da je obravnavano dejanje družbi manj nevarno.
zapuščinski postopek - ugotovitev vrednosti zapuščine - odmera takse
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Upnika ob umiku izvršilnega predloga ni zastopal zakoniti zastopnik, zato ni bilo zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe. V izvršilnem postopku je namreč sodelovala oseba, ki ni imela procesne sposobnosti. Sporno procesno dejanje je ta oseba opravila sama, namesto da bi jo zastopal zakoniti zastopnik. Ta tudi ni naknadno odobril umika izvršilnega predloga. Zato je podana absolutna bistvena postopkovna kršitev.