službeno stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Lastnik lahko odkloni prodajo službenega stanovanja imetniku stanovanjske pravice. Če hoče imetnik stanovanjske pravice kupiti drugo primerno stanovanje, kar mu je dolžan omogočiti lastnik službenega stanovanja, mora postaviti ustrezen zahtevek.
Tisti, ki uveljavljajo odškodnino in prepoved bodočih posegov v nepremičnino mora dokazati lastninsko pravico na nepremičnini, kjer naj bi bilo storjeno škodno dejanje in kjer zahteva prepoved bodočih posegov.
jezik postopka - prevod vloge - jezik nekdanje republike SFRJ - osamosvojitev Republike Slovenije
Vlog in prilog, ki jih je stranka z območja kakšne bivše jugoslovanske republike vložila v svojem jeziku pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ji ni potrebno prevajati, tudi če sodišče te stranke od strank iz Republike Slovenije kaj takega zahteva.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 26.
vpis v zemljiško knjigo
Ob vpisu v zemljiško knjigo mora predlagatelj predložiti listine na podlagi katerih zahteva vpis, sicer v nasprotnem primeru sodišče zavrne predlagani zemjiškoknjižni vpis.
Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor, in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.
Kadar izročevalec izroči vse svoje premoženje z izročilno pogodbo, ki ni čista pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu zakona o dedovanju (ker eden izmed prevzemnikov ni v sorodstvenem razmerju z izročevalcem), se nujni dedni delež izračuna le od tistega dela izročenega premoženja, ki po odbitku vrednosti dajatev prevzemnikov predstavlja darilo.
Posest in posestna zaščita ni odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Pomembno je, ali je tožnik opustil dotedanjo rabo stanvoanja, ali se je izselil in ali je povsem opustil posest stanvoanja.
SPIZ je z uveljavitvijo SZ res postala lastnica tudi tistih stanovanj, ki so bila zgrajena namensko za potrebe ZZB NOV, vendar pa je upravičena odkloniti samo prodajo strogo namenskih stanovanj za upokojence oziroma stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti namensko grajene za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in imajo poseben status.
Če dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarja v delu, s katerim mu je bilo naloženo, da poravna terjatev, z razveljavitvijo sklepa v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, sodišče odloči hkrati tudi, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdi.
Sodišče presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so mu znana, ali bo postopalo po postopku v gospodarskih sporih ali po splošnih določbah pravdnega postopka.
Ker je bilo toženčevo dejanje s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljeno kot nedopustno, v pravdnem postopku ni mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevala protipravnost oziroma nedopustnost toženčevega ravnanja.
Tožeča stranka je zahtevala plačilo za opravljene prevoze v Irak na podlagi zapisnika o uskladitvi salda. Sporno je bilo vprašanje dospelosti terjatve in vprašanje zastaranja terjatve.
Sodišče je zmotno ugotovilo, da vtoževana terjatev izvira iz ene same prevozne pogodbe, zato je tudi zmotno ugotovilo datum dospelosti vtoževane terjatve v plačilo.
Tožbeni zahtevek, ki ne vsebuje vrste tečaja za preračun devizne terjatve v tolarsko protivrednost, ni določen.
Izrek sodbe, v kateri ni določena vrsta tečaja za ugotovitev tolarske protivrednosti devizne terjatve, je nedoločen.
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Upnika ob umiku izvršilnega predloga ni zastopal zakoniti zastopnik, zato ni bilo zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe. V izvršilnem postopku je namreč sodelovala oseba, ki ni imela procesne sposobnosti. Sporno procesno dejanje je ta oseba opravila sama, namesto da bi jo zastopal zakoniti zastopnik. Ta tudi ni naknadno odobril umika izvršilnega predloga. Zato je podana absolutna bistvena postopkovna kršitev.
posest - motenje posesti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti
Za presojo vprašanja pravočasnosti tožbe v pravdi zaradi motenja posesti ni pomembno, kdaj je bilo storjeno dejanje, katerega posledica v smeri motenja ne nastane hkrati temveč naknadno, s časovnim zamikom, saj začne subjektivni rok za terjanje varstva pred motenjem posesti teči od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca.
Povračilo škode bo praviloma predstavljalo olajševalno okoliščino, ni pa moč nasprotno šteti okoliščino, da storilec ni povrnil škode kot obteževalno okoliščino, v kolikor ni ugotovljeno, ali je imel možnost škodo povrniti oz. ali povračilo odklanja.
Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini člen 6, 6/1, 6/3, 6, 6/1, 6/3. ZOR člen 553, 553.
prodaja nepremičnine v lasti družbene pravne osebe - menjava
Do uveljavitve Stanovanjskega zakona veljavne določbe 6. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se niso nanašale le na prodajo teh nepremičnin, temveč upoštevaje določbo 553. člena Zakona o obligacijskih razmerjih tudi na menjavo.
Če stranka navaja v predlogu za obnovo postopka po 9. točki 421. člena ZPP kot nova dejstva in nove dokaze tiste, ki jih je predlagala že v prejšnjem postopku, se to ne upošteva kot razlog za zavrnitev predloga za obnovo, če sploh niso izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje o predlogu, ker je bil vložen po izteku roka iz drugega odstavka v zvezi s 6. točko prvega odstavka 423. člena ZPP. Tak predlog je treba na podlagi določbe prvega odstavka 425. člena istega zakona zavreči.