Tisti, ki uveljavljajo odškodnino in prepoved bodočih posegov v nepremičnino mora dokazati lastninsko pravico na nepremičnini, kjer naj bi bilo storjeno škodno dejanje in kjer zahteva prepoved bodočih posegov.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec odvračal istočasen protipraven napad zasebnega tožilca in da zato dejanje, katerega je storil, ni kaznivo dejanje.
Sodišče presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so mu znana, ali bo postopalo po postopku v gospodarskih sporih ali po splošnih določbah pravdnega postopka.
Ker je bilo toženčevo dejanje s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljeno kot nedopustno, v pravdnem postopku ni mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevala protipravnost oziroma nedopustnost toženčevega ravnanja.
Tudi če upnik hkrati s predlogom za začasno odredbo vloži tožbo z zahtevkom, ki z začasno odredbo, kakršna je predlagana, ne more biti zavarovan, navede pa, da ima zoper dolžnika tudi zahtevek, ki bi bil z njo lahko zavarovan, mora sodišče raziskati dejansko stanje o tem, katero terjatev ima upnik namen s predlagano začasno odredbo zavarovati. Če ugotovi, da je to terjatev, za katero še ni vložena tožba, mora (če izda začasno odredbo) določiti upniku rok za vložitev ustrezne tožbe.
Meje po katastru v sodnem postopku ni mogoče urediti, ker take ureditve meje 136 čl. ZNP ne predvideva. Zaradi vzpostavitve mejnih znamenj po meji, ki je bila že ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku, tudi ni predviden sodni nepravdni postopek.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 26.
vpis v zemljiško knjigo
Ob vpisu v zemljiško knjigo mora predlagatelj predložiti listine na podlagi katerih zahteva vpis, sicer v nasprotnem primeru sodišče zavrne predlagani zemjiškoknjižni vpis.
Posest in posestna zaščita ni odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Pomembno je, ali je tožnik opustil dotedanjo rabo stanvoanja, ali se je izselil in ali je povsem opustil posest stanvoanja.
V postopku zavarovanja terjatve pred uvedenim pravdnim postopkom se ni mogoče sklicevati na sporazum o krajevni pristojnosti. V postopku zavarovanja terjatve ni mogoče zahtevati od upnika položitve varščine za izvršilne stroške.
zavarovalna pogodba - premoženjska škoda - višina odškodnine
Če zaradi kasneje nastalih okoliščin odpade pravna podlaga pravnega posla, je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni storiti (četrti odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker je ta prenehala veljati, marveč le, če sta stranski sklenili darilno pogodbo, vrnitev darila.
V primeru, da pogodbena stranka stvari ne more vrniti, je potrebno vrniti vrednost stvari, ki jo je imela v času izreka sodba (primerjaj 132. člen ZOR).
ZIP člen 14, 21, 21/1. ZPP (1977) člen 82, 83, 83/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - procesne predpostavke - predlagatelj - obrtnik - zavrženje predloga
Če sodišče ugotovi, da predlagatelj ni pravna oseba, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrže, saj se taka pomanjkljivost ne da odpraviti (5. odst. 83. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).
ZVP člen 13, 17, 18, 13, 17, 18. ZPod člen 101, 123, 101, 123, 101, 123. ZOR člen 239, 242, 243, 239, 242, 243.
udeležba na dobičku - vrednostni papirji - pravice delničarja
Pravica do dividende pomeni pravico delničarja do številu njegovih delnic ustreznega deleža dobička družbe, ki ga je skupščina družbe namenila za dividende delničarjem. S prodajo in izročitvijo delnic na ime, delničar kljub neopravljenemu indosamentu izgubi lastnost delničarja in s tem članstvo v družbi, zato se vse poznejše odločitve družbe nanj ne nanašajo več.
Podstanovalec, ki mu je stanovanje v celoti oddano, mora za pridobitev pravic, ki bi jih imel imetnik stanovanjske pravice, v njem stalno bivati najmanj 2 leti pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (19.10.1991) in ne pred vložitvijo tožbe.
KZS člen 144, 144/1, 144/3. KZJ člen 84, 84/1, 85, 85/1.
neupravičeno sprejemanje daril - odvzem premoženjske koristi
Obdolženec je kot direktor, torej odgovorna oseba, po dovoljenem sklenjenem in realiziranem pravnem poslu sprejel od tujega partnerja na svoja dva devizna računa skupno 9.000 DEM. Takšno dejanje pomeni po 3. odstavku 144. člena KZS naknadno pasivno podkupovanje in sicer pravo, ker je šlo za dovoljen pravni posel, ki je bil podlaga za neupravičen prejem 9.000 DEM po že opravljenem poslu. Odvzem premoženjske koristi v smislu 84. člena KZJ je moč izreči le v tolarski protivrednosti, časovno od dneva neupravičenega sprejema darila do plačila po srednjem valutnem tečaju na dan plačila.
Povračilo škode bo praviloma predstavljalo olajševalno okoliščino, ni pa moč nasprotno šteti okoliščino, da storilec ni povrnil škode kot obteževalno okoliščino, v kolikor ni ugotovljeno, ali je imel možnost škodo povrniti oz. ali povračilo odklanja.
terjatev - prerekanje terjatve po poteku roka, določenega za njeno prijavo
Če je bila terjatev, ki je bila prijavljena po poteku roka, ki je bil določen za njeno prijavo, vendar pred zaključitvijo naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve, prerekana, se ne upošteva pri glavni razdelitvi, razen če je pravnomočno ugotovljena do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Če v tožbi zaradi vrnitve stvari po 37. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni opisana toženčeva dejanska oblast na tej stvari in s tem torej ni zatrjevana njegova posest na njej, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. To pomeni, da pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 4. točke prvega odstavka 332. člena Zakona o pravdnem postopku ni izpolnjen.
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Pogojno obsodbo lahko sodišče izreče le, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 51 KZJ, to je, da gre za družbeno manj nevarno dejanje in kaznovanje zanj ni nujno zaradi kazenskopravnega varstva in če je podana pozitivna prognoza. Za izrek pogojne obsodbe ne zadostuje, da je obravnavano dejanje družbi manj nevarno.