Posest in posestna zaščita ni odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Pomembno je, ali je tožnik opustil dotedanjo rabo stanvoanja, ali se je izselil in ali je povsem opustil posest stanvoanja.
Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor, in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 26.
vpis v zemljiško knjigo
Ob vpisu v zemljiško knjigo mora predlagatelj predložiti listine na podlagi katerih zahteva vpis, sicer v nasprotnem primeru sodišče zavrne predlagani zemjiškoknjižni vpis.
ZIP člen 14, 21, 21/1. ZPP (1977) člen 82, 83, 83/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - procesne predpostavke - predlagatelj - obrtnik - zavrženje predloga
Če sodišče ugotovi, da predlagatelj ni pravna oseba, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrže, saj se taka pomanjkljivost ne da odpraviti (5. odst. 83. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).
Kadar izročevalec izroči vse svoje premoženje z izročilno pogodbo, ki ni čista pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu zakona o dedovanju (ker eden izmed prevzemnikov ni v sorodstvenem razmerju z izročevalcem), se nujni dedni delež izračuna le od tistega dela izročenega premoženja, ki po odbitku vrednosti dajatev prevzemnikov predstavlja darilo.
Solastnika gospodujočega zemljišča sta nujna sospornika na pasivni strani v pravdi zaradi prenehanja stvarne služnosti. Če s tožbo nista zajeta oba solastnika, ni tožena prava pravdna stranka.
zavarovalna pogodba - premoženjska škoda - višina odškodnine
Če zaradi kasneje nastalih okoliščin odpade pravna podlaga pravnega posla, je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni storiti (četrti odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker je ta prenehala veljati, marveč le, če sta stranski sklenili darilno pogodbo, vrnitev darila.
V primeru, da pogodbena stranka stvari ne more vrniti, je potrebno vrniti vrednost stvari, ki jo je imela v času izreka sodba (primerjaj 132. člen ZOR).
ZVP člen 13, 17, 18, 13, 17, 18. ZPod člen 101, 123, 101, 123, 101, 123. ZOR člen 239, 242, 243, 239, 242, 243.
udeležba na dobičku - vrednostni papirji - pravice delničarja
Pravica do dividende pomeni pravico delničarja do številu njegovih delnic ustreznega deleža dobička družbe, ki ga je skupščina družbe namenila za dividende delničarjem. S prodajo in izročitvijo delnic na ime, delničar kljub neopravljenemu indosamentu izgubi lastnost delničarja in s tem članstvo v družbi, zato se vse poznejše odločitve družbe nanj ne nanašajo več.
Ker je bilo toženčevo dejanje s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljeno kot nedopustno, v pravdnem postopku ni mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevala protipravnost oziroma nedopustnost toženčevega ravnanja.
ZPP (1977) člen 221, 221/4. ZIP člen 63, 63/1, 63/1-1.
odlog izvršbe
Pri deložaciji se nastanek znatnejše škode z izvedbo izvršbe v primeru uspešne revizije zoper izvršilni naslov šteje za verjetno izkazan že na podlagi splošno znanih dejstev.
Podstanovalec, ki mu je stanovanje v celoti oddano, mora za pridobitev pravic, ki bi jih imel imetnik stanovanjske pravice, v njem stalno bivati najmanj 2 leti pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (19.10.1991) in ne pred vložitvijo tožbe.
Solastnik stanovanja lahko zahteva od drugega solastnika, ki uporablja celo stanovanje, uporabnino v znesku, kot bi ga prejel, če bi stanovanje oddajal v najem za profitno najemnino.
zapuščinski postopek - ugotovitev vrednosti zapuščine - odmera takse
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Povračilo škode bo praviloma predstavljalo olajševalno okoliščino, ni pa moč nasprotno šteti okoliščino, da storilec ni povrnil škode kot obteževalno okoliščino, v kolikor ni ugotovljeno, ali je imel možnost škodo povrniti oz. ali povračilo odklanja.
terjatev - prerekanje terjatve po poteku roka, določenega za njeno prijavo
Če je bila terjatev, ki je bila prijavljena po poteku roka, ki je bil določen za njeno prijavo, vendar pred zaključitvijo naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve, prerekana, se ne upošteva pri glavni razdelitvi, razen če je pravnomočno ugotovljena do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka.
odškodnina za negmotno škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost
Vizuelne prizadetosti telesa in okrnjenega izgleda pri dramski igralki ni mogoče upoštevati pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pa čeprav je zaradi tega njena zmožnost nastopanja in kandidiranja za vloge zmanjšana.
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Če v tožbi zaradi vrnitve stvari po 37. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni opisana toženčeva dejanska oblast na tej stvari in s tem torej ni zatrjevana njegova posest na njej, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. To pomeni, da pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 4. točke prvega odstavka 332. člena Zakona o pravdnem postopku ni izpolnjen.