Meje po katastru v sodnem postopku ni mogoče urediti, ker take ureditve meje 136 čl. ZNP ne predvideva. Zaradi vzpostavitve mejnih znamenj po meji, ki je bila že ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku, tudi ni predviden sodni nepravdni postopek.
V postopku zavarovanja terjatve pred uvedenim pravdnim postopkom se ni mogoče sklicevati na sporazum o krajevni pristojnosti. V postopku zavarovanja terjatve ni mogoče zahtevati od upnika položitve varščine za izvršilne stroške.
Ker je bilo toženčevo dejanje s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljeno kot nedopustno, v pravdnem postopku ni mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevala protipravnost oziroma nedopustnost toženčevega ravnanja.
ZPP (1977) člen 221, 221/4. ZIP člen 63, 63/1, 63/1-1.
odlog izvršbe
Pri deložaciji se nastanek znatnejše škode z izvedbo izvršbe v primeru uspešne revizije zoper izvršilni naslov šteje za verjetno izkazan že na podlagi splošno znanih dejstev.
Solastnika gospodujočega zemljišča sta nujna sospornika na pasivni strani v pravdi zaradi prenehanja stvarne služnosti. Če s tožbo nista zajeta oba solastnika, ni tožena prava pravdna stranka.
ZIP člen 14, 21, 21/1. ZPP (1977) člen 82, 83, 83/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - procesne predpostavke - predlagatelj - obrtnik - zavrženje predloga
Če sodišče ugotovi, da predlagatelj ni pravna oseba, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrže, saj se taka pomanjkljivost ne da odpraviti (5. odst. 83. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).
Tožeča stranka je zahtevala plačilo za opravljene prevoze v Irak na podlagi zapisnika o uskladitvi salda. Sporno je bilo vprašanje dospelosti terjatve in vprašanje zastaranja terjatve.
Sodišče je zmotno ugotovilo, da vtoževana terjatev izvira iz ene same prevozne pogodbe, zato je tudi zmotno ugotovilo datum dospelosti vtoževane terjatve v plačilo.
Tožbeni zahtevek, ki ne vsebuje vrste tečaja za preračun devizne terjatve v tolarsko protivrednost, ni določen.
Izrek sodbe, v kateri ni določena vrsta tečaja za ugotovitev tolarske protivrednosti devizne terjatve, je nedoločen.
Sodišče presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so mu znana, ali bo postopalo po postopku v gospodarskih sporih ali po splošnih določbah pravdnega postopka.
SPIZ je z uveljavitvijo SZ res postala lastnica tudi tistih stanovanj, ki so bila zgrajena namensko za potrebe ZZB NOV, vendar pa je upravičena odkloniti samo prodajo strogo namenskih stanovanj za upokojence oziroma stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti namensko grajene za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in imajo poseben status.
Če dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarja v delu, s katerim mu je bilo naloženo, da poravna terjatev, z razveljavitvijo sklepa v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, sodišče odloči hkrati tudi, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdi.
Kadar izročevalec izroči vse svoje premoženje z izročilno pogodbo, ki ni čista pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu zakona o dedovanju (ker eden izmed prevzemnikov ni v sorodstvenem razmerju z izročevalcem), se nujni dedni delež izračuna le od tistega dela izročenega premoženja, ki po odbitku vrednosti dajatev prevzemnikov predstavlja darilo.
Tisti, ki uveljavljajo odškodnino in prepoved bodočih posegov v nepremičnino mora dokazati lastninsko pravico na nepremičnini, kjer naj bi bilo storjeno škodno dejanje in kjer zahteva prepoved bodočih posegov.
ZVP člen 13, 17, 18, 13, 17, 18. ZPod člen 101, 123, 101, 123, 101, 123. ZOR člen 239, 242, 243, 239, 242, 243.
udeležba na dobičku - vrednostni papirji - pravice delničarja
Pravica do dividende pomeni pravico delničarja do številu njegovih delnic ustreznega deleža dobička družbe, ki ga je skupščina družbe namenila za dividende delničarjem. S prodajo in izročitvijo delnic na ime, delničar kljub neopravljenemu indosamentu izgubi lastnost delničarja in s tem članstvo v družbi, zato se vse poznejše odločitve družbe nanj ne nanašajo več.
Povračilo škode bo praviloma predstavljalo olajševalno okoliščino, ni pa moč nasprotno šteti okoliščino, da storilec ni povrnil škode kot obteževalno okoliščino, v kolikor ni ugotovljeno, ali je imel možnost škodo povrniti oz. ali povračilo odklanja.
KZS člen 144, 144/1, 144/3. KZJ člen 84, 84/1, 85, 85/1.
neupravičeno sprejemanje daril - odvzem premoženjske koristi
Obdolženec je kot direktor, torej odgovorna oseba, po dovoljenem sklenjenem in realiziranem pravnem poslu sprejel od tujega partnerja na svoja dva devizna računa skupno 9.000 DEM. Takšno dejanje pomeni po 3. odstavku 144. člena KZS naknadno pasivno podkupovanje in sicer pravo, ker je šlo za dovoljen pravni posel, ki je bil podlaga za neupravičen prejem 9.000 DEM po že opravljenem poslu. Odvzem premoženjske koristi v smislu 84. člena KZJ je moč izreči le v tolarski protivrednosti, časovno od dneva neupravičenega sprejema darila do plačila po srednjem valutnem tečaju na dan plačila.
Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini člen 6, 6/1, 6/3, 6, 6/1, 6/3. ZOR člen 553, 553.
prodaja nepremičnine v lasti družbene pravne osebe - menjava
Do uveljavitve Stanovanjskega zakona veljavne določbe 6. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se niso nanašale le na prodajo teh nepremičnin, temveč upoštevaje določbo 553. člena Zakona o obligacijskih razmerjih tudi na menjavo.
ZOR člen 13, 13/1, 500, 500/1, 13, 13/1, 500, 500/1.
prodajna pogodba - izguba pravice - zloraba pravice
Prodajalec, ki je že pričel odpravljati napake, ne more uspešno uveljavljati ugovora, da so kupčeve pravice za uveljavljanje zahtevka zaradi poteka enoletnega roka ugasnile, ker pomeni uveljavljanje takega ugovora kršitev načela prepovedi zlorabe pravic, ki pa je eno temeljnih načel obligacijskih razmerij.
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Če v tožbi zaradi vrnitve stvari po 37. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni opisana toženčeva dejanska oblast na tej stvari in s tem torej ni zatrjevana njegova posest na njej, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. To pomeni, da pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 4. točke prvega odstavka 332. člena Zakona o pravdnem postopku ni izpolnjen.