ZPP (1977) člen 187, 187. ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/1, 265, 265/1, 267, 267/1.
ugotovitvena tožba - začasna odredba
Z ugotovitveno tožbo se zahteva izdaja ugotovitvene sodbe. Ta pa ni izvršljiva in zato v zavarovanje ugotovitvenega zahtevka ni mogoče dovoliti začasne odredbe.
ZPPSL člen 127, 127/1, 127/1-2. ZIP člen 16, 16/2-2, 251c, 251c/2.
stečajni postopek - prijava terjatve - sporazum po 251c ZIP - terjatev iz sodne poravnave - izvršilni naslov - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev na podlagi sporazuma strank iz 251.c čl. ZIP-a. Stečajni upravitelj je terjatev prerekal. Sporazum iz 251.c čl. ZPP ima moč sodne poravnave, zato bi sodišče moralo napotiti na pravdo stečajnega upravitelja.
KZS člen 165, 165/1, 165, 165/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
tatvina - neznatna družbena nevarnost
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in tudi pravilno pravno ocenilo, da dejanje obtoženca pomeni za družbo neznatno nevarnost, zaradi njegovega majhnega pomena in zato, ker škodljivih posledic ni.
Določba 1. odst. 399. čl. ZOR je prisilen predpis, kar pomeni, da omejuje pogodbeno svobodo strank glede višine pogodbenih obresti tudi, če gre za posojilo dano v tuji valuti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL40530
ZPP (1977) člen 400, 400/1, 400, 400/1. ZNP člen 1, 1/3, 34, 1, 1/3, 34. ZD člen 163, 163.
revizija - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju
Zapuščinski postopek kot vrsta nepravdnega postopka je v celoti urejen v Zakonu o dedovanju. Zato se zanj ne uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku, temveč podrejeno določbe pravdnega postopka. Zato ne velja splošno pravilo, da je revizija v nepravdnem postopku nedovoljena, če ni izrecno določeno drugače, temveč pravilo, da je dovoljenost revizije presojati po določbah pravdnega postopka, ker jo Zakon o dedovanju ne izključuje.
ZTLR člen 70, 75, 78, 70, 75, 78. ZSR člen 58, 58.
motenje posesti - protipravnost
Člen 58 Zakona o stanovanjskih razmerjih ne more biti podlaga za izključitev protipravnosti motilnega dejanja, ki je bilo opravljeno z zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih stanovanja in z zapečatenjem stanovanja.
prekinitev pravdnega postopka - stečaj nad toženo stranko - prevzem pravde po stečajnem upravitelju - nadaljevanje postopka - preložitev naroka
Z navzočnostjo na glavni obravnavi je stečajni upravitelj prevzel pravdo, zato je sodišče utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju bi moralo vročiti nasprotni stranki.
Zato bi moralo narok preložiti in ne na istem naroku odločiti, da je tožba umaknjena, ker se tožeča stranka naroka ni udeležila.
Čeprav je oškodovanec nenadoma in izza parkiranega avtomobila pritekel pred toženčev avtomobil, znaša delež njegove soodgovornosti le 20 %, saj je bil toženec alkoholiziran, vozil pa je brez vozniškega dovoljenja in glede na prometne razmere (vožnja po parkirišču v stanovanjskem naselju) tudi prehitro.
Obvezen je odvzem premoženjske koristi obtožencu, če oškodovanec, katerega stvar si je obtoženec protipravno prilastil in jo nato prodal, ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka oziroma je izjavil, da ga ne uveljavlja.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
načelo iskanja materialne resnice - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Načela iskanja materialne resnice ne vsebuje le določilo čl. 15 ZKP, pač pa tudi določilo čl. 282/III ZKP, po katerem sme predsednik senata ali sodnik tudi brez predloga strank odrediti, naj se za glavno obravnavo preskrbijo novi dokazi.
Tožena stranka se ne more sklicevati na pomanjkanje pooblastila, če je sama ustvarila okoliščine, v katerih je bila tožnica prepričana, da je njen direktor pooblaščen za sklenitev sporne pogodbe.
Sodišče druge stopnje obrazložitve telegramske pritožbe, podane po preteku roka za pritožbo, ni moglo upoštevati.
Ob konformni metodi obračunavanja obresti od neplačane glavnice je vseeno ali upnik obresti kapitalizira in zahteva še obresti od dneva kapitalizacije dalje ali ne.
Čl. 56 ZPP ne ureja krajevne pristojnosti za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem se zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe, katere predmet je nepremičnina.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (če je pritožbo vložil pooblaščenec stranke, ki pa kljub pozivu sodišča ni predložil njenega pooblastila), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu (pritožba se kot nedovoljena zavrže). V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati napadenega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je v postopku na prvi stopnji kot tožeča stranka sodelovala stranka, ki v taki obliki, kot je bila označena, ni vpisana v sodni register, gre pri izpodbijanem sklepu za formalno, ne pa tudi materialno pravnomočen sklep (takšna stranka namreč ne more biti pravdna stranka). Ker na takšen sklep niso vezani ne sodišče in ne stranki, tudi ni potrebna posebna razveljavitvena odločba.
ZOR člen 1083, 1083/1, 1085, 1087, 1087/1, 1083, 1083/1, 1085, 1087, 1087/1. ZDP člen 5, 5/2, 6, 6/1, 5, 5/2, 6, 6/1, 5, 5/2, 6, 6/1. ZBS člen 71, 71.
bančna garancija - garancija "brez ugovora" - kreditna obveznost do tujine - plačilo v tuji valuti
Za garancijsko pogodbo je značilno, da je samostojna, neodvisna od veljavnosti kakšnega drugega pravnega razmerja (gre torej za abstraktnost glede garantiranega razmerja). Ker je garancija glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna obveznost, ugovori iz razmerja, za katera se garantira, v primeru garancije "brez ugovora" oz. "na prvi poziv" ne pridejo v poštev.
Z vidika časovne veljavnosti predpisov, ki urejajo dopustnost sklepanja poslov, ki se glasijo na plačilo v tuji valuti, oziroma dopustnost plačevanja v tej valuti, je potrebno vprašanje, ali je obveznost veljavno nastala v tuji valuti, presojati po predpisih, ki so veljali v času nastanka obveznosti (sklenitve pogodbe). Odločiti o tem, ali je obveznost dopustno izpolniti v denarnih sredstvih, ki se glasijo na tujo valuto, pa je treba vedno ob uporabi predpisa, ki velja v času sojenja.
ZOR člen 10, 10. ZV člen 27, 27-2, 29, 29/2, 32, 32/1, 63, 63/3, 27, 27-2, 29, 29/2, 32, 32/1, 63, 63/3.
plačilo povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti
V obravnavanem sporu ne gre za plačilo povračila (vodnega prispevka) po Zakonu o vodah, odloku občinske skupščine z območja vodnih skupnosti, niti po samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne vodne skupnosti (ko bi sicer šlo za upravno zadevo), pač pa gre za plačilo prispevka za obratovalne stroške čistilne naprave po samoupravnem sporazumu, ki po svoji vsebini predstavlja obligacijo, ki jo je tožena stranka prevzela (in gre torej za pravdno zadevo).