stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na pravdo - stroški za pritožbo - stroški stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je upnika napotilo, da začne postopek za ugotovitev obstoja pravice do ločenega poplačila.
Upnikovi pritožbeni stroški v zvezi z uveljavljanjem ločitvene pravice v stečajnem postopku niso stroški stečajnega postopka, zato jih mora nositi sam.
Sklep skupščine delniške družbe, da družba preide v last Komunistične pratije Slovenije, kar je slednja sprejela, predstavlja pravni posel, glede katerega denacionalizacijo podržavljenega premoženja ureja člen 5. ZDEN, s tem pa je podana sodna pristojnost.
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine
Pravična odmera odškodnine 21-letnemu fantu za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v posledici zloma v predelu desnega kolka, znaša 1,500.000,00 SIT.
Čl. 56 ZPP ne ureja krajevne pristojnosti za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem se zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe, katere predmet je nepremičnina.
Obvezen je odvzem premoženjske koristi obtožencu, če oškodovanec, katerega stvar si je obtoženec protipravno prilastil in jo nato prodal, ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka oziroma je izjavil, da ga ne uveljavlja.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
Čeprav je oškodovanec nenadoma in izza parkiranega avtomobila pritekel pred toženčev avtomobil, znaša delež njegove soodgovornosti le 20 %, saj je bil toženec alkoholiziran, vozil pa je brez vozniškega dovoljenja in glede na prometne razmere (vožnja po parkirišču v stanovanjskem naselju) tudi prehitro.
ZPP (1977) člen 187, 187. ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/1, 265, 265/1, 267, 267/1.
ugotovitvena tožba - začasna odredba
Z ugotovitveno tožbo se zahteva izdaja ugotovitvene sodbe. Ta pa ni izvršljiva in zato v zavarovanje ugotovitvenega zahtevka ni mogoče dovoliti začasne odredbe.
Po 1. odstavku 23. člena ZIP sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, če upnik dokaže, da je obveznost izpolnil. To v obravnavani zadevi pomeni, da bi bila upničina dolžnost, da bi dokazala, da dolžnik že prebiva v takem stanovanju, v katerem ima položaj najemnika.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187/2, 187, 187/1, 187/2.
ugotovitvena tožba
Predpostavka dopustnosti ugotovitvene tožbe je pravni interes. Ni podan pravni interes na ugotovitev vsebine neke listine, če od ugotovljene vsebine te listine ni odvisna utemeljenost dajatvenega zahtevka.
načelo iskanja materialne resnice - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Načela iskanja materialne resnice ne vsebuje le določilo čl. 15 ZKP, pač pa tudi določilo čl. 282/III ZKP, po katerem sme predsednik senata ali sodnik tudi brez predloga strank odrediti, naj se za glavno obravnavo preskrbijo novi dokazi.
ZOR člen 234, 235, 235/1-1, 255, 234, 235, 235/1-1, 255. ZDR člen 26, 26. UZITUL člen 4, 4. ZT člen 31, 31.
obresti od vnaprej plačane kupnine - višina obrestne mere - vrednostni papirji
Od izsiljenega vnaprejšnjega plačila blaga gredo kupcu zakonske obresti po Zakonu o blagovnem prometu (26. člen) od plačila do dobave blaga po obrestni meri za vpogledne hranilne vloge v banki, kakršno si izbere kupec.
Pomisleki o ustavnosti ZBP so neutemeljeni, ker ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91) omenja v 4. členu le zvezne predpise, ki se smiselno uporabljajo kot republiški predpisi, če ne nasprotujejo pravnemu redu Slovenije, ZBP pa je republiški predpis, ki je veljal v času pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
Nadomestil ga je sicer Zakon o trgovini (Ur. l. RS št. 18/93), vendar le ta v 31. členu ohranja v veljavi med drugim tudi 26. člen ZBP.
Račun, kot ga je izdala tožena stranka, ni vrednostni papir, saj se ta ne zavezuje z njim, da bo izpolnila obveznost kupcu (234. člen ZOR) in nima niti označbe, da gre za vrednostni papir (1. točka prvega odstavka 235. člena ZOR), zaradi česar že zaradi pomanjkanja teh sestavin ne more šteti za vrednostni papir (tretji odstavek pravkar citiranega člena). Sicer pa obveznost iz vrednostnega papirja niti ne izključuje plačila obresti (255. člen ZOR).
Ni protipravnosti v ravnanju toženca, ki odstrani v zračni prostor njegove nepremičnine rastoče in moteče veje sosedovega drevesa, če to stori po tem, ko je soseda predhodno pozval k ureditvi problema, ta pa na poziv, v katrem mu sicer izrecno ni bil dan na razpolaga primeren rok, v letu dni sploh ni reagiral.
prekinitev pravdnega postopka - stečaj nad toženo stranko - prevzem pravde po stečajnem upravitelju - nadaljevanje postopka - preložitev naroka
Z navzočnostjo na glavni obravnavi je stečajni upravitelj prevzel pravdo, zato je sodišče utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju bi moralo vročiti nasprotni stranki.
Zato bi moralo narok preložiti in ne na istem naroku odločiti, da je tožba umaknjena, ker se tožeča stranka naroka ni udeležila.
ZPPSL člen 127, 127/1, 127/1-2. ZIP člen 16, 16/2-2, 251c, 251c/2.
stečajni postopek - prijava terjatve - sporazum po 251c ZIP - terjatev iz sodne poravnave - izvršilni naslov - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev na podlagi sporazuma strank iz 251.c čl. ZIP-a. Stečajni upravitelj je terjatev prerekal. Sporazum iz 251.c čl. ZPP ima moč sodne poravnave, zato bi sodišče moralo napotiti na pravdo stečajnega upravitelja.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (če je pritožbo vložil pooblaščenec stranke, ki pa kljub pozivu sodišča ni predložil njenega pooblastila), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu (pritožba se kot nedovoljena zavrže). V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati napadenega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je v postopku na prvi stopnji kot tožeča stranka sodelovala stranka, ki v taki obliki, kot je bila označena, ni vpisana v sodni register, gre pri izpodbijanem sklepu za formalno, ne pa tudi materialno pravnomočen sklep (takšna stranka namreč ne more biti pravdna stranka). Ker na takšen sklep niso vezani ne sodišče in ne stranki, tudi ni potrebna posebna razveljavitvena odločba.
ZOR člen 10, 10. ZV člen 27, 27-2, 29, 29/2, 32, 32/1, 63, 63/3, 27, 27-2, 29, 29/2, 32, 32/1, 63, 63/3.
plačilo povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti
V obravnavanem sporu ne gre za plačilo povračila (vodnega prispevka) po Zakonu o vodah, odloku občinske skupščine z območja vodnih skupnosti, niti po samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne vodne skupnosti (ko bi sicer šlo za upravno zadevo), pač pa gre za plačilo prispevka za obratovalne stroške čistilne naprave po samoupravnem sporazumu, ki po svoji vsebini predstavlja obligacijo, ki jo je tožena stranka prevzela (in gre torej za pravdno zadevo).
ZOR člen 1083, 1083/1, 1085, 1087, 1087/1, 1083, 1083/1, 1085, 1087, 1087/1. ZDP člen 5, 5/2, 6, 6/1, 5, 5/2, 6, 6/1, 5, 5/2, 6, 6/1. ZBS člen 71, 71.
bančna garancija - garancija "brez ugovora" - kreditna obveznost do tujine - plačilo v tuji valuti
Za garancijsko pogodbo je značilno, da je samostojna, neodvisna od veljavnosti kakšnega drugega pravnega razmerja (gre torej za abstraktnost glede garantiranega razmerja). Ker je garancija glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna obveznost, ugovori iz razmerja, za katera se garantira, v primeru garancije "brez ugovora" oz. "na prvi poziv" ne pridejo v poštev.
Z vidika časovne veljavnosti predpisov, ki urejajo dopustnost sklepanja poslov, ki se glasijo na plačilo v tuji valuti, oziroma dopustnost plačevanja v tej valuti, je potrebno vprašanje, ali je obveznost veljavno nastala v tuji valuti, presojati po predpisih, ki so veljali v času nastanka obveznosti (sklenitve pogodbe). Odločiti o tem, ali je obveznost dopustno izpolniti v denarnih sredstvih, ki se glasijo na tujo valuto, pa je treba vedno ob uporabi predpisa, ki velja v času sojenja.