Začetek teka prekluzivnega roka iz 117. čl. ZOR je treba šteti od takrat, ko naj bi pogodbena stranka zvedela za razlog izpodbojnosti (prevara), ne pa šele od takrat, ko je bila pogodba, ki je bila od obeh strank podpisana in opremljena z zemljiško knjižno klavzulo, izvedena v zemljiški knjigi.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZOR člen 616, 616.
sodba na podlagi izostanka
Eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka je tudi to, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Domneva se, da se tožena stranka z neudeležbo strinja z dejstvi, navedenimi v tožbi, vendar pa se ne domneva, da zahtevek s tem tudi prizna. Če torej iz tožbenih navedb izhaja, da je tožba prepozno vložena, ker je potekel prekluzivni rok materialnega prava, takemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi in zato tudi ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec ponavljal kazniva dejanja, so tudi dejstvo, da je v kazenskem postopku zaradi štirih kaznivih dejanj, pred tem pa je bil že dvakrat pravnomočno obsojen, dvakrat pa je bil tudi zaradi kaznivih dejanj obravnavan kot mladoletnik.
Kazenski postopek, ki je pravnomočno končan, se sme obnoviti le iz razlogov, navedenih v čl. 404 ZKP. Kakršnikoli drugi razlogi ne morejo biti podlaga za obnovo kazenskega postopka in jih v odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka niti ni potrebno ocenjevati.
V primeru, ko zahteva tožnik kot lastnik stanovanja s tožbo od toženke izpraznitev stanovanja, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je med pravdnima strankama obstajala izvenzakonska skupnost, na podlagi katere bi bila le ona upravičena do odkupa stanovanja, če pravic do nakupa stanovanja ni uveljavljala v zakonitem roku dveh let po uveljavitvi Stanovanjskega zakona, temveč je to pravico uveljavil tožnik.
Če kraj, v katerem tožnica gradi stanovanjsko hišo nima ustreznih prometnih zvez, to ni primerno stanovanje in tožena stranka neupravičeno odklanja sklenitev kupoprodajne pogodbe s predvidenimi popusti za stanovanje, na katerem je imela tožnica stanovanjsko pravico.
Prejšnji imetnici stanovanjske pravice je prenehalo stanovanjsko razmerje, ker v stanovanju, na katerem je imela stanovanjsko pravico, zaradi bolezni že več let ne stanuje, temveč stanuje pri hčerki, kjer ima pomoč in nego, zato lastnik spornega stanovanja upravičeno zavrača zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe za to stanovanje.
Kadar izročevalec izroči vse svoje premoženje z izročilno pogodbo, ki ni čista pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu zakona o dedovanju (ker eden izmed prevzemnikov ni v sorodstvenem razmerju z izročevalcem), se nujni dedni delež izračuna le od tistega dela izročenega premoženja, ki po odbitku vrednosti dajatev prevzemnikov predstavlja darilo.
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati kumulativni obstoj vseh treh pogojev, pod katerimi je samopomoč dovoljena (nevarnost mora biti neposredna, samopomoč mora biti nujna, ustezati mora okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost).
Ker obdolženka ob izrekanju sodbe na prvi stopnji več kot eno leto po nezakoniti vselitvi ni izpraznila stanovanja, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko ji je v pogojni obsodbi naložilo tudi posebno obveznost, da izprazni stanovanje.
zavarovalna pogodba - premoženjska škoda - višina odškodnine
Če zaradi kasneje nastalih okoliščin odpade pravna podlaga pravnega posla, je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni storiti (četrti odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker je ta prenehala veljati, marveč le, če sta stranski sklenili darilno pogodbo, vrnitev darila.
V primeru, da pogodbena stranka stvari ne more vrniti, je potrebno vrniti vrednost stvari, ki jo je imela v času izreka sodba (primerjaj 132. člen ZOR).
jezik postopka - prevod vloge - jezik nekdanje republike SFRJ - osamosvojitev Republike Slovenije
Vlog in prilog, ki jih je stranka z območja kakšne bivše jugoslovanske republike vložila v svojem jeziku pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ji ni potrebno prevajati, tudi če sodišče te stranke od strank iz Republike Slovenije kaj takega zahteva.
Solastnika gospodujočega zemljišča sta nujna sospornika na pasivni strani v pravdi zaradi prenehanja stvarne služnosti. Če s tožbo nista zajeta oba solastnika, ni tožena prava pravdna stranka.
Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor, in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.
Ker je bilo toženčevo dejanje s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljeno kot nedopustno, v pravdnem postopku ni mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevala protipravnost oziroma nedopustnost toženčevega ravnanja.
Tudi če upnik hkrati s predlogom za začasno odredbo vloži tožbo z zahtevkom, ki z začasno odredbo, kakršna je predlagana, ne more biti zavarovan, navede pa, da ima zoper dolžnika tudi zahtevek, ki bi bil z njo lahko zavarovan, mora sodišče raziskati dejansko stanje o tem, katero terjatev ima upnik namen s predlagano začasno odredbo zavarovati. Če ugotovi, da je to terjatev, za katero še ni vložena tožba, mora (če izda začasno odredbo) določiti upniku rok za vložitev ustrezne tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec odvračal istočasen protipraven napad zasebnega tožilca in da zato dejanje, katerega je storil, ni kaznivo dejanje.
Tisti, ki uveljavljajo odškodnino in prepoved bodočih posegov v nepremičnino mora dokazati lastninsko pravico na nepremičnini, kjer naj bi bilo storjeno škodno dejanje in kjer zahteva prepoved bodočih posegov.
SPIZ je z uveljavitvijo SZ res postala lastnica tudi tistih stanovanj, ki so bila zgrajena namensko za potrebe ZZB NOV, vendar pa je upravičena odkloniti samo prodajo strogo namenskih stanovanj za upokojence oziroma stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti namensko grajene za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in imajo poseben status.
službeno stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Lastnik lahko odkloni prodajo službenega stanovanja imetniku stanovanjske pravice. Če hoče imetnik stanovanjske pravice kupiti drugo primerno stanovanje, kar mu je dolžan omogočiti lastnik službenega stanovanja, mora postaviti ustrezen zahtevek.