Okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec ponavljal kazniva dejanja, so tudi dejstvo, da je v kazenskem postopku zaradi štirih kaznivih dejanj, pred tem pa je bil že dvakrat pravnomočno obsojen, dvakrat pa je bil tudi zaradi kaznivih dejanj obravnavan kot mladoletnik.
V primeru, ko zahteva tožnik kot lastnik stanovanja s tožbo od toženke izpraznitev stanovanja, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je med pravdnima strankama obstajala izvenzakonska skupnost, na podlagi katere bi bila le ona upravičena do odkupa stanovanja, če pravic do nakupa stanovanja ni uveljavljala v zakonitem roku dveh let po uveljavitvi Stanovanjskega zakona, temveč je to pravico uveljavil tožnik.
Začetek teka prekluzivnega roka iz 117. čl. ZOR je treba šteti od takrat, ko naj bi pogodbena stranka zvedela za razlog izpodbojnosti (prevara), ne pa šele od takrat, ko je bila pogodba, ki je bila od obeh strank podpisana in opremljena z zemljiško knjižno klavzulo, izvedena v zemljiški knjigi.
Kazenski postopek, ki je pravnomočno končan, se sme obnoviti le iz razlogov, navedenih v čl. 404 ZKP. Kakršnikoli drugi razlogi ne morejo biti podlaga za obnovo kazenskega postopka in jih v odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka niti ni potrebno ocenjevati.
Če kraj, v katerem tožnica gradi stanovanjsko hišo nima ustreznih prometnih zvez, to ni primerno stanovanje in tožena stranka neupravičeno odklanja sklenitev kupoprodajne pogodbe s predvidenimi popusti za stanovanje, na katerem je imela tožnica stanovanjsko pravico.
Prejšnji imetnici stanovanjske pravice je prenehalo stanovanjsko razmerje, ker v stanovanju, na katerem je imela stanovanjsko pravico, zaradi bolezni že več let ne stanuje, temveč stanuje pri hčerki, kjer ima pomoč in nego, zato lastnik spornega stanovanja upravičeno zavrača zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe za to stanovanje.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZOR člen 616, 616.
sodba na podlagi izostanka
Eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka je tudi to, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Domneva se, da se tožena stranka z neudeležbo strinja z dejstvi, navedenimi v tožbi, vendar pa se ne domneva, da zahtevek s tem tudi prizna. Če torej iz tožbenih navedb izhaja, da je tožba prepozno vložena, ker je potekel prekluzivni rok materialnega prava, takemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi in zato tudi ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Ker obdolženka ob izrekanju sodbe na prvi stopnji več kot eno leto po nezakoniti vselitvi ni izpraznila stanovanja, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko ji je v pogojni obsodbi naložilo tudi posebno obveznost, da izprazni stanovanje.
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati kumulativni obstoj vseh treh pogojev, pod katerimi je samopomoč dovoljena (nevarnost mora biti neposredna, samopomoč mora biti nujna, ustezati mora okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost).
ZPP (1977) člen 221, 221/4. ZIP člen 63, 63/1, 63/1-1.
odlog izvršbe
Pri deložaciji se nastanek znatnejše škode z izvedbo izvršbe v primeru uspešne revizije zoper izvršilni naslov šteje za verjetno izkazan že na podlagi splošno znanih dejstev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec odvračal istočasen protipraven napad zasebnega tožilca in da zato dejanje, katerega je storil, ni kaznivo dejanje.
Tožeča stranka je zahtevala plačilo za opravljene prevoze v Irak na podlagi zapisnika o uskladitvi salda. Sporno je bilo vprašanje dospelosti terjatve in vprašanje zastaranja terjatve.
Sodišče je zmotno ugotovilo, da vtoževana terjatev izvira iz ene same prevozne pogodbe, zato je tudi zmotno ugotovilo datum dospelosti vtoževane terjatve v plačilo.
Tožbeni zahtevek, ki ne vsebuje vrste tečaja za preračun devizne terjatve v tolarsko protivrednost, ni določen.
Izrek sodbe, v kateri ni določena vrsta tečaja za ugotovitev tolarske protivrednosti devizne terjatve, je nedoločen.
Sodišče presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so mu znana, ali bo postopalo po postopku v gospodarskih sporih ali po splošnih določbah pravdnega postopka.
Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor, in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.
Tisti, ki uveljavljajo odškodnino in prepoved bodočih posegov v nepremičnino mora dokazati lastninsko pravico na nepremičnini, kjer naj bi bilo storjeno škodno dejanje in kjer zahteva prepoved bodočih posegov.
Če dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarja v delu, s katerim mu je bilo naloženo, da poravna terjatev, z razveljavitvijo sklepa v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, sodišče odloči hkrati tudi, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdi.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 26.
vpis v zemljiško knjigo
Ob vpisu v zemljiško knjigo mora predlagatelj predložiti listine na podlagi katerih zahteva vpis, sicer v nasprotnem primeru sodišče zavrne predlagani zemjiškoknjižni vpis.
Kadar izročevalec izroči vse svoje premoženje z izročilno pogodbo, ki ni čista pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu zakona o dedovanju (ker eden izmed prevzemnikov ni v sorodstvenem razmerju z izročevalcem), se nujni dedni delež izračuna le od tistega dela izročenega premoženja, ki po odbitku vrednosti dajatev prevzemnikov predstavlja darilo.
Solastnika gospodujočega zemljišča sta nujna sospornika na pasivni strani v pravdi zaradi prenehanja stvarne služnosti. Če s tožbo nista zajeta oba solastnika, ni tožena prava pravdna stranka.
ZIP člen 14, 21, 21/1. ZPP (1977) člen 82, 83, 83/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - procesne predpostavke - predlagatelj - obrtnik - zavrženje predloga
Če sodišče ugotovi, da predlagatelj ni pravna oseba, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrže, saj se taka pomanjkljivost ne da odpraviti (5. odst. 83. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).