Če kraj, v katerem tožnica gradi stanovanjsko hišo nima ustreznih prometnih zvez, to ni primerno stanovanje in tožena stranka neupravičeno odklanja sklenitev kupoprodajne pogodbe s predvidenimi popusti za stanovanje, na katerem je imela tožnica stanovanjsko pravico.
V primeru, ko zahteva tožnik kot lastnik stanovanja s tožbo od toženke izpraznitev stanovanja, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je med pravdnima strankama obstajala izvenzakonska skupnost, na podlagi katere bi bila le ona upravičena do odkupa stanovanja, če pravic do nakupa stanovanja ni uveljavljala v zakonitem roku dveh let po uveljavitvi Stanovanjskega zakona, temveč je to pravico uveljavil tožnik.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZOR člen 616, 616.
sodba na podlagi izostanka
Eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka je tudi to, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Domneva se, da se tožena stranka z neudeležbo strinja z dejstvi, navedenimi v tožbi, vendar pa se ne domneva, da zahtevek s tem tudi prizna. Če torej iz tožbenih navedb izhaja, da je tožba prepozno vložena, ker je potekel prekluzivni rok materialnega prava, takemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi in zato tudi ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Prejšnji imetnici stanovanjske pravice je prenehalo stanovanjsko razmerje, ker v stanovanju, na katerem je imela stanovanjsko pravico, zaradi bolezni že več let ne stanuje, temveč stanuje pri hčerki, kjer ima pomoč in nego, zato lastnik spornega stanovanja upravičeno zavrača zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe za to stanovanje.
Kazenski postopek, ki je pravnomočno končan, se sme obnoviti le iz razlogov, navedenih v čl. 404 ZKP. Kakršnikoli drugi razlogi ne morejo biti podlaga za obnovo kazenskega postopka in jih v odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka niti ni potrebno ocenjevati.
Začetek teka prekluzivnega roka iz 117. čl. ZOR je treba šteti od takrat, ko naj bi pogodbena stranka zvedela za razlog izpodbojnosti (prevara), ne pa šele od takrat, ko je bila pogodba, ki je bila od obeh strank podpisana in opremljena z zemljiško knjižno klavzulo, izvedena v zemljiški knjigi.
Okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec ponavljal kazniva dejanja, so tudi dejstvo, da je v kazenskem postopku zaradi štirih kaznivih dejanj, pred tem pa je bil že dvakrat pravnomočno obsojen, dvakrat pa je bil tudi zaradi kaznivih dejanj obravnavan kot mladoletnik.
Solastnik stanovanja lahko zahteva od drugega solastnika, ki uporablja celo stanovanje, uporabnino v znesku, kot bi ga prejel, če bi stanovanje oddajal v najem za profitno najemnino.
Tudi če upnik hkrati s predlogom za začasno odredbo vloži tožbo z zahtevkom, ki z začasno odredbo, kakršna je predlagana, ne more biti zavarovan, navede pa, da ima zoper dolžnika tudi zahtevek, ki bi bil z njo lahko zavarovan, mora sodišče raziskati dejansko stanje o tem, katero terjatev ima upnik namen s predlagano začasno odredbo zavarovati. Če ugotovi, da je to terjatev, za katero še ni vložena tožba, mora (če izda začasno odredbo) določiti upniku rok za vložitev ustrezne tožbe.
Kadar izročevalec izroči vse svoje premoženje z izročilno pogodbo, ki ni čista pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu zakona o dedovanju (ker eden izmed prevzemnikov ni v sorodstvenem razmerju z izročevalcem), se nujni dedni delež izračuna le od tistega dela izročenega premoženja, ki po odbitku vrednosti dajatev prevzemnikov predstavlja darilo.
Tisti, ki uveljavljajo odškodnino in prepoved bodočih posegov v nepremičnino mora dokazati lastninsko pravico na nepremičnini, kjer naj bi bilo storjeno škodno dejanje in kjer zahteva prepoved bodočih posegov.
Ker obdolženka ob izrekanju sodbe na prvi stopnji več kot eno leto po nezakoniti vselitvi ni izpraznila stanovanja, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko ji je v pogojni obsodbi naložilo tudi posebno obveznost, da izprazni stanovanje.
ZVP člen 13, 17, 18, 13, 17, 18. ZPod člen 101, 123, 101, 123, 101, 123. ZOR člen 239, 242, 243, 239, 242, 243.
udeležba na dobičku - vrednostni papirji - pravice delničarja
Pravica do dividende pomeni pravico delničarja do številu njegovih delnic ustreznega deleža dobička družbe, ki ga je skupščina družbe namenila za dividende delničarjem. S prodajo in izročitvijo delnic na ime, delničar kljub neopravljenemu indosamentu izgubi lastnost delničarja in s tem članstvo v družbi, zato se vse poznejše odločitve družbe nanj ne nanašajo več.
jezik postopka - prevod vloge - jezik nekdanje republike SFRJ - osamosvojitev Republike Slovenije
Vlog in prilog, ki jih je stranka z območja kakšne bivše jugoslovanske republike vložila v svojem jeziku pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ji ni potrebno prevajati, tudi če sodišče te stranke od strank iz Republike Slovenije kaj takega zahteva.
ZPP (1977) člen 221, 221/4. ZIP člen 63, 63/1, 63/1-1.
odlog izvršbe
Pri deložaciji se nastanek znatnejše škode z izvedbo izvršbe v primeru uspešne revizije zoper izvršilni naslov šteje za verjetno izkazan že na podlagi splošno znanih dejstev.
V postopku zavarovanja terjatve pred uvedenim pravdnim postopkom se ni mogoče sklicevati na sporazum o krajevni pristojnosti. V postopku zavarovanja terjatve ni mogoče zahtevati od upnika položitve varščine za izvršilne stroške.
Podstanovalec, ki mu je stanovanje v celoti oddano, mora za pridobitev pravic, ki bi jih imel imetnik stanovanjske pravice, v njem stalno bivati najmanj 2 leti pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (19.10.1991) in ne pred vložitvijo tožbe.
Če dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarja v delu, s katerim mu je bilo naloženo, da poravna terjatev, z razveljavitvijo sklepa v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, sodišče odloči hkrati tudi, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdi.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 26.
vpis v zemljiško knjigo
Ob vpisu v zemljiško knjigo mora predlagatelj predložiti listine na podlagi katerih zahteva vpis, sicer v nasprotnem primeru sodišče zavrne predlagani zemjiškoknjižni vpis.
službeno stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Lastnik lahko odkloni prodajo službenega stanovanja imetniku stanovanjske pravice. Če hoče imetnik stanovanjske pravice kupiti drugo primerno stanovanje, kar mu je dolžan omogočiti lastnik službenega stanovanja, mora postaviti ustrezen zahtevek.