pravica do nadomestila - jamstveni sklad - preživninski zavezanec - položaj stranke v postopku
Ker ima tožnik kot preživninski zavezanec zoper sklad vse ugovore, ki bi jih sicer imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre položaj stranke v navedenem postopku.
ZZZDR člen 121.ZUP člen 189, 194, 196, 213, 214, 214/1-6, 286.ZUOPP člen 1, 14, 14/2, 14/3, 20-33. Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju člen 8.
oddaja otroka v zavod - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - pomanjkljiva odločba - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev
Če upravni akt nima obrazložitve v skladu z ZUP, zlasti, če nima razlogov, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, je to bistvena kršitev pravil upravnega postopka, zaradi česar je treba tak akt odpraviti.
ZPP člen 17, 18, 24, 25, 25/2, 354,354/2, 379, 379/2.
sodna pristojnost - spor o pristojnosti - odločitev sodišča v sporu o pristojnosti - zavrženje tožbe
Ker v zadevi ni predvidena pristojnost niti sodišča splošne pristojnosti, niti pristojnost specializiranega sodišča, se je sodišče v okviru spora o pristojnosti moralo opredeliti tudi do sodne pristojnosti na sploh (podsodnosti).
pravna podlaga za denacionalizacijo - nacionalizacija izvedena na podlagi predpisa, navedenega v ZDen - oblastvena odločba
V spornem primeru je bila nacionalizacija izvedena na podlagi ZNNZ, torej na podlagi predpisa, ki je naveden v 9. točki 3. člena ZDen, ter je tako lastninska pravica, kot tudi pravica uporabe na zemljiščih (razen stavbe s pripadajočim zemljiščem) prešla na Občino L. oziroma prizadeto stranko (Kmetijsko zadrugo L.) na podlagi ZNNZ in ne na podlagi pravnega posla, kot to zmotno zatrjuje tožena stranka.
denacionalizacija - vezanost organa na pravnomočno odločbo o rešitvi predhodnega vprašanja - obnova postopka - obnovitveni razlog - novi dokazi, ki se nanašajo na odločitev o predhodnem vprašanju
V postopku denacionalizacije je organ vezan na pravnomočno odločbo o rešitvi predhodnega vprašanja glede državljanstva razlaščenca. Ker je ugotovitev državljanstva v zvezi s postopkom denacionalizacije po 3. odstavku 63. člena ZDen predmet drugega upravnega postopka, dokazi, ki jih predlaga tožnica kot nove dokaze v smislu 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, pa se nanašajo prav na pravnomočno odločitev o ugotovitvi državljanstva, kot predhodnega vprašanja v denacionalizacijskem postopku, v tem primeru niso verjetno izkazane okoliščine za obnovo denacionalizacijskega postopka po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog
Ker sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ni mogoče zaradi obnovitvenega razloga po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS obnoviti sodnega postopka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Ker tožnik zahteva dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki je zastarala, očitno ni nobenih izgledov, da bi z zahtevkom uspel in zato ni razumno sprožiti postopka. Zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj ni podan objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.
očitno neutemeljena prošnja - zloraba azilnega postopka - izvedba posameznih dokazov v pospešenem postopku
Pristojni organ takoj odloči o prošnji, če iz nje izhaja očitna neutemeljenost. Pospešeni postopek pa organ še vedno lahko izvaja in v njem kot očitno zavrne vlogo, tudi če je že zaslišal prosilca in izvedel posamezne dokaze, pa je ugotovil, da obstojijo razlogi za pospešeni postopek.
ZBPP člen 8, 8/1, 24, 24/1.KZ člen 171, 172. ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 73.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - pravno priznana škoda
Če prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč v zadevah, ki se začnejo na zasebno tožbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in opravljanja, se mu brezplačna pravna pomoč prizna le, če izkaže, da mu je s temi dejanji nastala pravno priznana škoda.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - izkazano jugoslovansko državljanstvo
S tem, ko je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da pravni prednik tožnikov v času podržavljenja ni bil jugoslovanski državljan, ni bil izpolnjen osnovni pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen za denacionalizacijo.
Če zavezanec sam izpolni s sklepom o dovolitvi izvršbe naloženo obveznost, ne izkazuje pravovarstvenega interesa za sodno varstvo. V pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe pa ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na izvršilni naslov.
denacionalizacija - upravni spor - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Ker je tožena stranka z odločbo 18.7.2002 izrecno odpravila odločbo prvostopnega organa z dne 11.1.2000 in je bilo o denacionalizacijskem zahtevku na podlagi pravnomočne odločbe tožene stranke z dne 18.7.2002 že odločeno, ni pa bila odpravljena odločba tožene stranke z dne 9.2.2000, je bilo odločeno kot v izreku te sodbe. Z izrekom te sodbe je tako ob odpravi vseh prejšnjih odločb v obravnavani zadevi edino obstoječa odločba prvostopnega upravnega organa z dne 30.9.2003.
ZAzil člen 35, 35/1, 35/2-2, 36. ZUS člen 72, 72/5, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi - vrsta postopka
Če je iz tožnikove prošnje za azil očitno, da ta ni utemeljena, se jo zavrne po 2. odstavku 35. člena ZAzil v pospešenem postopku. V takem primeru se ne opravi uradni azilni postopek.
odgovornost države - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - potapljanje kot nevarna dejavnost - nesreča pri potapljaškem urjenju
Pokojnik se je ponesrečil pri opravljanju dela, tj. med rednim potapljaškim urjenjem (ki je nesporno nevarna dejavnost), in to med delovnim časom. Ta dejstva zadoščajo za obstoj odgovornosti tožene stranke kot delodajalca. Pri tem ničesar ne spremeni dejstvo, da ni povsem dokazan, ali je imel pokojnik soglasje za spremembo lokacije potapljanja. Tudi če takega soglasja ne bi imel, pa to ob dejstvu, da se je v specialni enoti vedelo, da so potapljači tudi dotlej sami spreminjali, ne bi pomenilo, da do škodnega dogodka ni prišlo (vsaj) v zvezi z delom.
načelo vestnosti in poštenja - izpolnitev pogodbene obveznosti - predpogodba
Vztrajanje pri izpolnjevanju pogodbenih dolžnosti lahko le izjemoma nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
Smisel načela (pred)pogodbene zvestobe je, da pogodbenik ne sme storiti ničesar, zaradi česar bi se izjalovila sklenitev glavne pogodbe. Načelo (pred)pogodbene zvestobe pomeni zgolj konkretizacijo splošnega načela vestnosti in poštenja (12. člen ZOR).
ZOR člen 324, 939. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 219, 220, 220/1, 220/2, 241.
regresni zahtevek zavarovalnice - začetek teka zamudnih obresti - trditveno breme - navajanje dejstev - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga
Rok za plačilo zakonsko ni bil določen, iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa tudi ne izhaja, da bi bil dogovorjen. V zamudo bi zašla tožena stranka torej šele po opominu, najkasneje pa z začetkom postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti (drugi odstavek 324. člena ZOR). Dejanske ugotovitve prvostopenjske sodbe o obstoju morebitnega opomina molčijo. Zamudne obresti so torej začele teči šele z vložitvijo tožbe, saj začne pravdni postopek teči z vložitvijo tožbe (tako izrecno 185. člen ZPP 1977) in je bil namen tožbe doseči prav izpolnitev predmetnega zahtevka.
241. člen ZPP 1977 nalaga stranki, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, da prej navede, o čem naj priča. Takšno breme pomeni zgolj izvedbo bolj splošnega pravila iz drugega odstavka 7. člena in 219. člena ZPP 1977, po katerem je stvar stranke, da navede dejstva, in predlaga dokaze, s katerimi se dokazujejo po njej navedena dejstva.
Če stranka ne navede dejstev, sodišče ne more niti presoditi, ali bi bilo dejstvo, o katerem bi lahko pričala priča, pomembno. Takšnega dokaza zato sodišče ne sme izvesti.