V primeru, ko bi bil ugotovljen najprej obstoj izvenzakonske življenjske skupnosti in nato zakonska zveza, ki ni trajala nepretrgano najmanj eno leto, bi to pomenilo, da bi moralo skupno življenje v življenjski skupnosti, ki sta ga partnerja prebila v izvenzakonski skupnosti in zakonski zvezi, trajati pred smrtjo skupaj tri leta, da bi bil izpolnjen pogoj za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Samo taka razlaga bi po mnenju revizijskega sodišča bila v skladu z osnovnim namenom zakona, predvsem pa z določbo 114. člena ZPIZ.
dvostranske pogodbe - sočasna izpolnitev obveznosti - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - prodaja nepremičnine - plačilo kupnine in vknjižba lastninske pravice zemljiški knjigi - valutna klavzula - zamudne obresti
Po določbi 1. odstavka 122. člena ZOR v dvostranskih pogodbah nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega, ali če kaj drugega izvira iz narave posla. V predmetni zadevi je bilo drugače dogovorjeno v prodajni pogodbi, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Dogovorjeno je bilo plačilo kupnine še pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi. Zato se revident neutemeljeno sklicuje na "exceptio non adimpleti contractus".
davek od dobička pravnih oseb in prometni davek - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji - sporno dejansko stanje
Glede na to, da je tožnik v tožbi uveljavljal tožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal izvedbo dokazov, sodišče ni imelo podlage za odločanje na seji.
Za odškodninsko odgovornost morajo biti kumulativno podani elementi odškodninskega delikta in sicer da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode. Ker tožnik, kot to pravilno ugotavlja nižje sodišče, ni dokazal nedopustnega ravnanja tožene stranke, saj je po ugotovitvi sodišča tožena stranka postopala v skladu z določbami ZZVZZ, to pomeni, da tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato je sodišče ta del tožbenega zahtevka utemeljeno zavrnilo.
Ko je revizijsko sodišče obravnavalo revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje izvedenskega mnenja zdravniške komisije, je ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo v socialnem sporu, ne da bi bila izdana dokončna odločba v predhodnem (upravnem) postopku, lahko zaključilo, da je nižje sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja šele dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe. Procesna predpostavka je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je vložitev tožbe dovoljena. Ker ta pogoj ni bil izpolnjen, je bila tožba, s katero je tožnik zahteval razveljavitev mnenja zdravniške komisije II. stopnje, v skladu z določbo 30. člena ZDSS, pravilno zavržena, ker ni bila dovoljena, saj tožnik ni smel vložiti tožbe, če ni izčrpal predvidenih (rednih pravnih) sredstev oziroma predpisanih postopkov, določenih v ZZVZZ.
vračilo davka na dodano vrednost - odbitek vstopnega davka - podlaga za odbitek vstopnega davka - račun
Zakonita podlaga za odbitek vstopnega davka na dodano vrednost po določbi 40. člena ZDDV je račun, ki vsebuje vse sestavine, določene v 1. do 7. točki 1. odstavka 34. člena navedenega zakona.
odmera pokojnine - pristojnosti ZPIZ - vezanost na zahtevek
Območna enota je z odločbo z dne 20.2.1995 zavrnila kot neutemeljeno tožnikovo zahtevo za novo odmero pokojnine, vloženo dne 2.11.1994, je drugostopni organ zavoda ob njeni pritožbi odpravil prvostopenjsko odločbo in zavrnil tako pritožbo tožnika in zavrgel njegov predlog za obnovo postopka. Drugostopenjski organ je po presoji revizijskega sodišča svojo odločitev o odpravi izpodbijane odločbe sprejel mimo pooblastil in pristojnosti, ki mu jih daje 244. člen ZUP (1986), saj je odločal izven okvira zahtevka, ki je bil postavljen v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek) in ob neobstoju zakonitih razlogov iz 263. člena (odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), 266. člena (izredna razveljavitev) in 267. člena ZUP (ničnost odločbe) - (drugi odstavek). Predmet preizkusa pritožbenega organa zavoda je bil jasen in določen izrek prvostopenjske odločbe, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožnika za novo odmero pokojnine.
davek od dohodka iz premoženja - vračilo preveč plačanega davka
Do vračila preveč plačanega davka je upravičen davčni zavezanec oz. druga oseba, ki je na račun davka plačala več kot je bila dolžna plačati po pravnomočni odločbi.
Ob ugotovitvah, da ni bilo zagotovljeno spremljanje tožnikovega dela 30 delovnih dni in da komisiji za pritožbe mnenje komisije za spremljanje tožnikovega dela ni bilo posredovano pred odločitvijo o ugovoru, sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja nista bila zakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22780
KZ člen 302, 302/4.URS člen 23, 23-3.ZKP člen 16, 16-3.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - storilec kaznivega dejanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Način manevriranja obsojenca z motornim vozilom, s katerim je preprečil namero policistov, da bi ga kot voznika osebnega avtomobila prehitela in ga nato ustavila, s tem da jima je z vozilom, ki ga je upravljal, zapiral pot, zaradi česar sta morala zavirati, in ju poskušal izriniti s ceste, v obrazložitvi sodbe pa sodišče ugotavlja, da je celo prišlo do oplazenja vozil pri zelo visokih hitrostih, pomeni neposredno uporabo sile motornega vozila proti policistoma, zaradi česar nista mogla opraviti nameravanega dejanja, dokler se ni obsojenec sam ustavil zunaj vozišča (4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ).
Zasledovanje storilca kaznivega dejanja po 4. odstavku 302. člena KZ ne pomeni zasledovanja le pravnomočno obsojenih storilcev kaznivega dejanja, ampak tudi oseb, za katere uradne osebe sumijo, da so bile udeležene pri storitvi kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - priče - prepoved odgovora na postavljeno vprašanje
Pravica do obrambe bi bila obsojencu kršena, če bi sodišče preprečilo zaslišanje razbremenilnih prič pod enakimi pogoji kot obremenilnih, torej če bi onemogočilo zaslišanje prič, ki bi lahko izpovedale o relevantnih dejstvih in okoliščinah ali če bi prepovedalo odgovore prič na posamezna vprašanja obrambe o takih dejstvih in okoliščinah.
Ker mora sodišče po določbi 2. odstavka 299. člena ZKP skrbeti za to, da se na glavni obravnavi odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne bi pa koristilo razjasnitvi stvari, utemeljeno zavrne razčiščevanje okoliščin, ki niso materialnopravno relevantne za odločitev.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - ogled - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Izpodbijanje pravilnosti odločitve o dokaznem predlogu bi lahko bilo uspešno v pritožbi, če bi nepravilna zavrnitev dokaznega predloga lahko vplivala na popolnost in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, z zahtevo za varstvo zakonitosti pa iz tega razloga ni mogoče izpodbijati pravnomočne sodbe.
Ker lahko stranka na seji pritožbenega senata poda le pojasnila v zvezi z navedbami v pritožbi (3. odstavek 378. člena ZKP), ne more navajati novih dejstev ali predlagati novih dokazov.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zahtevo za varstvo zakonitosti v zvezi z odločbo o kazni je mogoče vložiti le z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v primeru, če je sodišče v zvezi z njo prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Zahteva, ki napada le višino kazni ter se hkrati zavzema za izrek pogojne obsodbe, navedene kršitve ne uveljavlja.
Ker se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 3. odstavka 421. člena ZKP iztekel 16.6.2003, je bilo treba naslednji dan vloženo zahtevo zagovornice kot prepozno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
enako varstvo pravic - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče ravna v nasprotju z načeli enakopravnosti strank in kontradiktornosti pritožbenega postopka, če obdolžencu in zagovorniku ne posreduje mnenja višjega državnega tožilca in obdolžencu s tem omogoči, da se seznani z njegovimi stališči in predlogi do zagovornikove pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo in da se v primernem času do njih opredeli. Vendar pa mora v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljena kršitev vplivati na zakonitost sodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP.
ZKP člen 150, 153, 153/1, 153/2, 371, 371/1-8, 420, 420/1-3.
nedovoljeni dokazi - obdolženec - zaslišanje v tujini - prikriti preiskovalni ukrepi - prepis ukrepa - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev - opis kaznivega dejanja - kraj storitve - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Samo dejstvo, da je sodišče prebralo izpovedbi obeh oseb, zaslišanih v Italiji, ne pomeni, da je dokaz pridobljen nezakonito. Glede na dana opozorila obema obdolženkama (česa sta osumljeni, kateri dokazi ju bremenijo ter opozorila, da se nista dolžni zagovarjati oziroma da imata pravico ne odgovarjati), ter ob upoštevanju dejstva, da je zaslišanje potekalo v navzočnosti zagovornika in tolmača, takšno zaslišanje ne pomeni kršitve Ustave.
Če opravi prepis prisluškovanih telefonskih pogovorov policija, bo preiskovalni sodnik opravil le kontrolo (2. odstavek 153. člena ZKP). V nasprotnem bi moral državni tožilec predlagati preiskovalnemu sodniku, kateri del posnetka telefonskih pogovorov naj se prepiše. To pravico pa imajo tudi obdolženec oziroma njegov zagovornik v fazi preiskave. Šele če se obdolženec z vsebino prepisa, ki ga je opravila policija, ne strinja, oziroma oporeka pravilnosti prepisa posnetih pogovorov, je dolžan preiskovalni sodnik narediti (ponovni) prepis neposredno na podlagi poslušanja gradiva.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče uveljavljati relativne kršitve določb kazenskega postopka (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP), če se te nanašajo na fazo po pravnomočnosti obtožnice. Kršitve, storjene pred tem, se namreč lahko popravijo bodisi v ugovornem postopku ali na glavni obravnavi.
Nenavedba kraja, kjer je obsojenec z osebo A. sklenil dogovor o transportu najmanj 28 državljanov Bangladeša in Filipinov, glede na opis kaznivega dejanja po 2. in 3. odstavku 311. člena KZ v izreku izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, kjer je natančno navedeno, od kod in kam so bili prevažani tujci oziroma katere državne meje so prestopili, ne pomeni kršitve iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Če je sporen del denacionaliziranega premoženja, ki ga je zavezana stranka prodala tretji osebi in o tem še teče pravda, gre za predhodna vprašanja in je potrebno denacionalizacijski postopek prekiniti.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče izpodbijati odločbo o kazenski sankciji le z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v primeru, če sodišče med drugim z odločbo o kazni ali pogojni obsodbi prekorači pravico, ki jo ima po zakonu.