denacionalizacija - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Po preteku objektivnega roka petih let od vročitve odločbe stranki (razen v primerih, ki se nanašajo na obnovitvene razloge po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP) se obnova postopka ne more več predlagati in tudi ne začeti postopek po uradni dolžnosti (4. odstavek 263. člena ZUP).
denacionalizacija - neizkazanost izpolnitve pogoja za denacionalizacijo
Ker tožniki niso uspeli v denacionalizacijskem postopku izkazati, da je bilo sporno zemljišče podržavljeno njihovemu pravnemu predniku po določbi 20. točke 3. člena ZDen in torej niso izkazali izpolnitve pogoja, ki ga ZDen zahteva za denacionalizacijo, je bil njihov zahtevek utemeljeno zavrnjen.
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1, 260/4, 265.ZDen člen 3, 4.ZUstS člen 44. ZUP (1986) člen 262, 262/2. ZUS člen 73.
denacionalizacija - obnova postopka - odločba Ustavnega sodišča kot razlog za obnovo postopka
Obnova postopka je dopustna le, če je med drugim podan tudi eden od v 260. členu ZUP taksativno navedenih razlogov za obnovo postopka. V tem primeru tak razlog ni podan, saj odločba Ustavnega sodišča ni niti novo dejstvo oz. nov dokaz, niti odločitev o predhodnem vprašanju. Odločba Ustavnega sodišča je sestavni del materialnega prava. Obnove postopka pa ni mogoče dovoliti zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
upravičenec do denacionalizacije - pravna podlaga za denacionalizacijo
Osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno po Zakonu o razlastitvi iz leta 1968, ni mogoče obravnavati kot upravičenca niti po 3. niti po 4. členu ZDen.
ukrep tržnega inšpektorja - nedovoljen način oglaševanja tobačnih izdelkov - prepoved reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov
Pojma "elementi, ki se nanašajo na mladino" in "mladi ljudje" je treba razlagati v skladu z namenom ZOUTI, ki je v zmanjševanju porabe tobačnih izdelkov in preprečevanju njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ter zagotavljanju pogojev, v katerih bo mogoče vplivati na mlade ljudi, da ne bodo začeli kaditi.
sprejem v državljanstvo - presoja pogojev za sprejem - nevarnost za javni red - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilna razlaga odločbe Ustavnega sodišča
Razlaga, da je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-89/99 poseglo tudi v določbo 8. točke 10. člena ZDRS, je napačna. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presojati, ali je tožena stranka pravilno uporabila določbo 8. točke 10. člena ZDRS.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Ker sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka in čakanju na delo v času odpovednega roka glede na vložen ugovor nista postala dokončna in izvršljiva, bi se moral tožnik po zaključku bolniškega staleža zglasiti na delu oz. se javiti pri toženi stranki zaradi nadaljevanja dela, ne glede na komunikacijske težave z direktorjem tožene stranke.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22748
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13, 13/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8, 8/2. ZKPčlen 371, 371/1-11.
ni razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kazen zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti
V primeru, ko bo sodišče ob izrečeni kratkotrajni kazni zapora (do treh mesecev) presodilo, da je zadeva takšna, da bi ob že navedenih kriterijih prišla v poštev izvršitev kazni na način, kot ga predvideva 4. odstavek 107. člena KZ, bo razpisalo narok, čeprav ga ZKP posebej ne zahteva.
O obliki izvršitve kazni zapora do treh mesecev na podlagi 4.
odstavka 107. člena KZ odloča sodišče, medtem ko zagotovitev dela v točno določeni ustanovi oziroma zavodu spada v obveznosti zavoda za prestajanje kazni.
Okoliščina, da centru za socialno delo ni uspelo najti nobenega primernega dela, s katerim bi obsojenec opravil družbeno koristno delo, ne more biti razlog za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev kazni zapora do treh mesecev.
ZPIZ (1992) člen 29, 38.ZOR člen 154, 158. ZTPDR člen 70.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza
Ob ugotovitvi sodišča, da ni podana ne objektivna in ne krivdna odgovornost tožene stranke za bolezen tožnika, je zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
razporeditev - pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza
Tožnik se ni šolal zaradi potreb tožene stranke in na podlagi pogodbe o izobraževanju, ki bi toženo stranko zavezovala, da po končanem šolanju tožnika razporedi na delovno mesto, ki bo ustrezalo pridobljeni višji stopnji strokovne izobrazbe. Tožnik je zato zakonito ostal razporejen na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno razmerje, ob kasnejših razporeditvah pa je tožena stranka upoštevala njegovo dejansko strokovno izobrazbo.
ZPPSL člen 31, 31/1, 127, 127-1.ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 7/2, 339.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - trditveno in dokazno breme - stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - upoštevanje sklenjene prisilne poravnave - sodno znano dejstvo
Sodišče sme ugotoviti dejstvo, ki ga stranka ni navedla, le, "če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da ima namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati" (2. odstavek 7. člena v zvezi s 3. odstavkom 3. člena ZPP).
Tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih, ki jih je sodišče druge stopnje samo ugotovilo in na katere je oprlo svojo odločbo (2. odstavek 7. člena ZPP).
Po določbi 2. odstavka 95. člena ZPP se mora za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. To pomeni, da mora biti pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku ne samo novo, da izvira iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije, temveč tudi posebno, v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje pred vrhovnim sodiščem v postopku revizije.
davek na bilančno vsoto bank - vrnitev prepozno vrnjene akontacije - zamudne obresti - stvarna pristojnost
Določila o vračilu akontacij in o plačilu zamudnih obresti pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR o neupravičeni pridobitvi. Pravna podlaga za uveljavljanje zamudnih obresti od davčnih preplačil je podana v 95. členu ZDavP, zato je odločanje o zahtevkih iz navedenega člena ZDavP pridržano upravnim organom, ki odločajo na matičnem področju, to je upravnim organom.
Z dokončno odločbo revizijskega organa je bila ugotovljena nezakonita delitev dobička pri toženi stranki v škodo družbenega kapitala na račun zasebnega. Šele na podlagi uskladitve, torej na podlagi pravilne in zakonite delitve dobička, bi se lahko ugotavljalo, ali bi bili tožniki sploh upravičeni do deleža na dobičku, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi in v kakšni višini.
prenehanje delovnega razmerja - razlogi za prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker je sodišče po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da ni trdnega dokaza o tem, ali je delavec z dela izostal samovoljno ali po dogovoru s toženo stranko, je pravilen zaključek, da tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni uspela dokazati obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja tožniku. Edina relevantna okoliščina, ki jo mora sodišče ugotoviti pri prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela je (poleg določenega števila dni) prav neupravičena odsotnost. Če ta ni dokazana, ni prenehanja delovnega razmerja. Zato za odločitev v tem sporu razen tega ni pomembno nobeno drugo dejstvo.
Določba 1. odstavka 12. člena ZDDPO je v neskladju z Ustavo RS, zato se davčna upravičenost odhodkov presoja po noveli ZDDPO; zamudne obresti bremenijo zavezanca z dnem izvršljivosti odmerne odločbe (ne pa tudi za čas, ko davčna obveznost še ni bila ugotovljena).
Tako določbe 3. točke 1. odstavka 75. člena ZTPDR, kot določbe 5. in 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR (1990)je potrebno (ne glede na gramatikalne razlike in nedoslednosti) razlagati v tem smislu, da je samostojni razlog za prenehanje delovnega razmerja petdnevna odsotnost z dela, ko delavec za takšno odsotnost nima tehtnega razloga in v tem smislu odsotnosti ne more upravičiti.
Določba 84. člena ZTPDR določa obseg presoje oziroma razloge, iz katerih se (ne)izbira lahko izpodbija. Pri tem je prav tako treba izhajati iz namena, zaradi katerega je tako sodno varstvo zagotovljeno. Po prvem odstavku 84. člena ZTPDR sta razloga dva:
izbira kandidata, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, in kršitev postopka izbire.
Pojem pravične odškodnine je v zakonu opredeljen kot pravni standard, ki ga sodišče uporabi upoštevaje dejanske okoliščine, ki opredeljujejo obseg škode in navedeno zakonsko normo.