KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22811
KZ člen 234a, 217, 126, 126/5-1.ZKP člen 269, 269/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - preslepitev - gospodarska dejavnost - opis kaznivega dejanja
Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.
Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.
V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
Za sklepčnost obtožnega akta glede kaznivega dejanja po 234.a členu KZ v smislu konkretizacije gospodarske dejavnosti, kot jo opredeljuje 1. točka 5. odstavka 126. člena KZ, zadošča navedba, da je obsojenec dejanje storil pri opravljanju gospodarske dejavnosti s tem, da je kot samostojni podjetnik zaradi tega, da bi lahko opravljal svojo dejavnost, z oškodovancem sklenil "pogodbo o nakupu blaga".
zaščitena kmetija - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, če je kljub zahtevi za glavno obravnavo in spornosti bistvene dejanske okoliščine odločilo na seji.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - stroški kazenskega postopka - delna ustavitev postopka
Ker se stroški glede kaznivega dejanja, za katerega je bil postopek ustavljen, ne morejo izločiti iz skupnih stroškov, bodo bremenili proračun celotni stroški kazenskega postopka le v primeru, če bo obdolženec oproščen obtožbe za drugo kaznivo dejanje ali če bo obtožba zavrnjena. V nasprotnem primeru pa bo obdolženec, če ga sodišče povrnitve stroškov postopka ne bo oprostilo, zaradi nemožnosti izločitve dela stroškov dolžan povrniti celotne stroške, nastale v postopku.
ZOR člen 189, 200, 919. ZPOMZO člen 2.URS člen 14, 22.
zahteva za varstvo zakonitosti - denarna odškodnina za negmotno škodo - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo (179. do 183. člen OZ oziroma 200. do 203. člen ZOR) pripadajo oškodovancu od uveljavitve OZ dalje (1.1.2002), če zamuda ni nastala pozneje, in sicer v času veljavnosti citiranega ZPOMZO do dneva sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od prvega dneva po dnevu sodbe sodišča prve stopnje dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - dvom v nepristranskost sodnikov
Samo toženčevo sklepanje o močnem vplivu tožnika kot političnega funkcionarja z mariborskega območja ne zadostuje za razumen dvom v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvršitelj kot stranka v postopku - izločitev sodnika
Za primer morebitnega tesnejšega poznanstva pa je predviden postopek izločitve sodnika po 70. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zato ne more biti to v nobenem primeru hkrati tudi drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena istega zakona.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
To, da je toženec okrajni sodnik sodišča v A., bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristransko sojenje. Zato je smotrno, da se v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
ZDen člen 3, 3-18, 4, 5, 6, 6/2, 56, 61. ZUP (1986) člen 126, 266, 266/4.ZUP člen 260, 260/7, 279, 279/1-1. ZUS člen 23, 23/3, 73.
uveljavljanje ničnosti odločbe - ničnostni razlog iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP - pristojnost upravnih organov
Če je stranka v vlogi za denacionalizacijo kot temelj podržavljanja predložila akt, izdan na podlagi zakona iz 3. člena ZDen, je za odločanje o stvari pristojen upravni organ, zato v tem primeru ni mogoče uveljavljati ničnostnega razloga po 1. točki 279. člena ZUP/86, ker da bi o stvari moralo odločati sodišče.
S tem, ko je upravni organ v upravnem postopku upošteval kot podlago za svojo odločitev o ustreznosti nadomestnih zemljišč vrednost zemljišč, ki ni bila izračunana v skladu z merili in kriteriji Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, je zmotno uporabil materialno pravo.
Kdor ima možnost izpodbijati dokončni upravni akt v prekluzivnem roku, določenem v ZUS (1. odstavek 26. člena), pa ne vloži tožbe, ne more potem vlagati izrednih pravnih sredstev v upravnem sporu (obnove sodnega postopka), saj se bi na ta način povsem izigral prekluzivni rok za sprožitev upravnega spora in tako nedopustno poseglo v dokončen upravni akt, ki je postal v razmerju do predlagateljev obnove pravnomočen z iztekom prekluzivnega roka za vložitev tožbe pred sodiščem prve stopnje.
očitno neutemeljena prošnja - namerno zavajanje in zloraba postopka - nezakonito prebivanje na območju Republike Slovenije
Tožnik je ponovno prošnjo za azil vložil šele tedaj, ko je bil v Sloveniji pri kontroli prometa ustavljen in so policisti ugotovili, da na območju Republike Slovenije prebiva nezakonito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj prosilca
Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka.
državljanstvo - pogoji za pridobitev državljanstva - neizpolnjevanje pogoja trajnega vira preživljanja - pogodba o preživljanju - polnoletni otrok
Pogodba o preživljanju ne pomeni trajnega vira preživljanja. Starši pa so dolžni preživljati svoje otroke po dopolnjenem 18. letu starosti le, če se otroci šolajo, pa še to le do 26. leta starosti.
ZDen člen 3, 4, 5, 8, 8/2, 31, 32. ZNNZ člen 39. ZUS člen 59, 59/1, 67, 67/2, 77, 77/2-3.
vračanje premoženja, podržavljenega po ZNNZ, če so pravico uporabe na zemljišču s kupoprodajno pogodbo prejšnji lastniki prenesli na tretjo osebo
Predmet vračila po ZDen so le tista nacionalizirana zemljišča, na katerih je bila tudi pravica uporabe odvzeta na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, ne pa tudi tista, za katera so pravico uporabe prejšnji lastniki ali njihovi dediči prenesli na tretjo osebo na podlagi pravnega posla.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nadomestna gradnja se šteje za novo gradnjo - nedovoljen poseg v prostor
Tudi, če je investitor na mestu, kjer je po njegovih navedbah sicer že prej stala baraka, zgradil objekt enake velikosti in namembnosti, pri čemer je uporabil še uporabne stare elemente ter enake materiale, se takšna nadomestna gradnja šteje za novo gradnjo, za katero je treba po določbah 50. člena ZUN pred pričetkom del pridobiti lokacijsko dovoljenje.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov - izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov
Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov treba razlagati restriktivno.
vračanje pokopališča - akt o podržavljenju - upravičenec
Če oseba uveljavlja vračilo premoženja po ZDen, mora izkazati, da je upravičenec. To pa so le osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, če izpolnjujejo tudi druge predpisane pogoje. Tega pa tožnik v tem primeru ni izkazal.