ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor - nadomestna gradnja
Če je investitor obstoječi objekt porušil in gradi novega, gre za novo gradnjo. Vsaka nadomestna gradnja, pa čeprav v enakih gabaritih, kot jih je imel na istem mestu prej stoječi objekt, se namreč šteje za novogradnjo, zanjo pa je treba pred pričetkom del pridobiti ustrezno pravnomočno upravno dovoljenje. Če pa investitor takšnega dovoljenja nima, mora organ urbanistične inšpekcije izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - zavrženje revizije
Zamudne obresti so stranska terjatev, ki se po izrecni določbi drugega odstavka 39. člena ZPP pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. V tej pravdni zadevi tožnica zamudnih obresti ni uveljavljala kot glavni zahtevek. Zato je neutemeljeno njeno zavzemanje, da se ob reševanju vprašanja dovoljenosti revizije upošteva tudi njen izračun, koliko znašajo zahtevane zamudne obresti za čas pred izdajo prvostopenjske sodbe.
Po 1. odstavku 39. člena ZPP je v tej zadevi pomembna le vrednost glavnega zahtevka, ki pa je revizijsko sporen samo v višini 850.000 SIT.
pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditve v zahtevi, da okoliščine, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo utemeljenost suma, ne zadoščajo za tak zaključek, ker da niso dovolj specifične in izrazljive in da zaključek sodišča sloni na domnevah, ne uveljavljajo kršitve določb o kazenskem postopku, ampak zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, česar se z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - ravnanje stranke v drugih postopkih pred pristojnim sodiščem
Odklonilni odnos stranke do določenega sodišča in ravnanje stranke, ki morda ovira delo sodišča, ni razlog za smotrno delegacijo.
prodajna pogodba - pridržek lastninske pravice - obličnost - neveljavnost pogodbe - pogodba o pristopu k dolgu
Okoliščina, da prodajna pogodba, ki je vsebovala klavzulo o pridržku lastninske pravice, ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa lahko vpliva le na veljavnost lastninskega pridržka prodajalca, ne pa tudi na veljavnost prodajnega pogodbenega razmerja, v okviru katerega je prodajalec v celoti izpolnil svojo pogodbeno obvezo (izročitev stvari).
vračanje zazidanih stavbnih zemljišč - podlaga za vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi
Ni podlage za vrnitev v naravi zazidanega stavbnega zemljišča, to je stavbnega zemljišča, na katerem stoji objekt - tržnica, ne glede na to, ali je ta zgrajen z dovoljenji ali brez dovoljenj.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 4/1, 8.
vračanje podjetij - ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja - določitev neto aktive podjetja na podlagi zapisnika strokovne komisije
Vrednost podržavljenega podjetja se ugotavlja po metodi, določeni v 8. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, to je po neto aktivi podjetja, ki se praviloma določi na podlagi zapisnika strokovne komisije.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje na seji
Ker je tožnik v tožbi predlagal glavno obravnavo in svoje zaslišanje ter zaslišanje svoje žene in to o tem, kdaj mu je bila odločba prve stopnje vročena (prav ta datum pa je sporen), ni bilo podlage za odločanje na seji, temveč bi morala biti opravljena glavna obravnava.
zavarovalna pogodba - izplačilo zavarovalne vsote ob doživetju - upravičenec do izplačila - ničnost
Na obstoj ničnosti mora sodišče res paziti po uradni dolžnosti, vendar je tudi pri tem vezano na dejansko stanje, ki ga v trditveni podlagi svojih navedb postavljata pravdni stranki.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - "protispisnost" - dokazna ocena - denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnin
T.i. "protispisnost" je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno dokazno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
sporno dejansko stanje v postopku denacionalizacije - zahteva, da sodišče izvede predlagane dokaze - odločanje na seji - načelo kontradiktornosti
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Zahteval je, da sodišče izvede predlagane dokaze, zasliši stranke in priče. Prvostopno sodišče predlogu ni sledilo in je odločilo na seji. Z vidika pravice iz 22. člena Ustave pa sodišče ni imelo podlage za sojenje na seji.
Med primeri, v katerih zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, je v 3. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev AO-86 določen tudi primer, ko voznik zavarovanega avtomobila v času prometne nesreče vozi pod vplivom alkohola. Dokazovanje vinjenosti voznika je zavarovalnici olajšano s tremi dejanskimi domnevami iz a-c točk 3. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Če zavarovalnica dokaže eno izmed domnevnih baz (stopnja alkohola v krvi, pozitiven alkotest, izmik preiskavi), sodišče domnevano dejstvo (vinjenost voznika) vzame za podlago svoje sodbe brez dokaza. V obravnavanem primeru sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili niti vinjenosti tožnika, niti katerega izmed dejanskih stanj, preko katerih bi se domnevalo o obstoju vinjenosti. Po ugotovitvah sodišč pri tožniku ni bil opravljen alkotest, njegova stopnja alkohola v krvi je bila pod dovoljeno, prav tako pa se ni izmaknil preiskavi (tretja stran sodbe sodišča druge stopnje). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je presoja, da tožnik ni izgubil zavarovalnih pravic, materialnopravno pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - delovno razmerje stranke na pristojnem sodišču - velikost sodišča
Stranka v pravdi je v rednem delovnem razmerju pri krajevno pristojnem sodišču, kar je razlog za prenos pristojnosti.
dokazi - predkazenski postopek - zagovornik - zaslišanje osumljenca - izjava osumljenca - zbiranje obvestil od osumljenca
Ne drži, da mora sodišče uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo policija pridobi po 6. odstavku 148. člena ZKP, izločiti iz spisa in da se na vsebino take izjave v postopku ne sme opreti nobena odločba. Ni pa izjava formalni dokaz.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - več zahtevkov zoper različne tožence - zavrženje revizije
Tožnica je z enotno tožbo uveljavljala šest zahtevkov glede ničnosti šestih prodajnih pogodb in glede različnih kupcev. Tožbeni zahtevki so imeli torej različno dejansko podlago in so bili tudi uveljavljani zoper več tožencev. V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP bi zato morala tožnica opredeliti vrednost posameznega zahtevka.
Tožnica ni določno opredelila sporne vrednosti v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki je posredno predmet revizije in je zato pravni položaj revidentov primerljiv s položajem v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost spora ni bila določena. Ustrezno ugotovitev vrednosti spornega predmeta bi lahko povzročili tudi toženci tako, da bi pravočasno predlagali izdajo sklepa po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar tega nobeden izmed njih - vključno z revidenti - ni storil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v strokovnost in nepristranskost sodnikov
Trditev o (ne)strokovnosti sodnika ali sodišča in o domnevnem vplivu sodediča na sodnika ali sodišče ne morejo biti tehten razlog za delegacijo drugega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o priporu
Sodišče druge stopnje, ki je ugodilo pritožbi državne tožilke, vloženi zoper sklep o odpravi pripora, je sicer spremenilo napadeni sklep tako, da je pripor zoper obtoženca podaljšalo, čeprav bi bilo pravilneje, če bi z njegovo spremembo zavrnilo predlog za odpravo pripora. Slednje pa ne pomeni, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo znova odredilo pripor in da je zaradi tega zoper izpodbijani pravnomočni sklep mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
spor o pristojnosti - odškodninski spor - ugotovitev krajevne nepristojnosti po uradni dolžnosti - izključna krajevna pristojnost
V sporu o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti (46. in 48. člen ZPP) pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Ne gre torej za izključno krajevno pristojnost v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP. Le v takem primeru, ko je podana izključna krajevna pristojnost, se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno.