ZKP člen 128, 128/5, 371, 371/1-8.ZPol člen 38, 38/2.Sodni red člen 74.
nedovoljeni dokazi - varnostni pregled - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - obdolženčev odgovor na predlog - pregled spisa
Načeloma je dokazno breme za ugotovitev zakonitosti obremenilnih dokazov zoper obdolženca v kazenskem postopku na strani državnih organov, kar pa ne pomeni, da mora sodišče v vsakem primeru za vsak dokaz preizkušati, ali so ga državni organi pridobili v skladu z zakonom in ustavo. Sodišče bo preizkušalo dovoljenost dokazov, če bo obdolženec opozoril na okoliščine, zaradi katerih bi bil dokaz lahko nedovoljen, ali pa bi sodišče samo ugotovilo take okoliščine.
Po določbi 74. člena Sodnega reda obdolženec ne more zahtevati, da se mu pošlje spis, ampak ga sme z dovoljenjem pregledati samo v sodni pisarni.
ZKP člen 113, 113/2, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.
izdaja odločb - posvetovanje in glasovanje senata - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na dejanske ugotovitve sodišča o tem, na kakšen način je obsojenec povzročil oškodovancu hudo telesno poškodbo, pri čemer daje odločilen pomen udarcema z baterijsko svetilko, tudi dejstvo, da ne "komentira" poškodbe obsojenčeve roke, ne predstavlja nasprotja v razlogih pravnomočne sodbe in tudi ne odsotnosti razlogov o odločilnem dejstvu.
Zahtevek za plačilo odškodnine je predlagatelj že od vsega začetka uveljavljal samo proti Republiki Sloveniji in je navedel, da je zaplenjena hiša stala na parc. št. 653 oziroma sedaj na parc. št. 50 vpisani pri vl. št. 1132 k.o... in je bila podrta. Zato je zanjo zahteval plačilo odškodnine samo od Republike Slovenije, ki je po četrtem odstavku 145.b člena ZIKS zavezana za plačilo odškodnine v delnicah, obveznicah in v denarju.
Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom odločilo samo o razmerju med predlagateljem in prvo nasprotno udeleženko. O predlagateljevem zahtevku proti drugi nasprotni udeleženki še ni odločilo in ko bo sodišče odločilo o razmerju med predlagateljem in drugo nasprotno udeleženko, bo slednja upravičena do pravnega sredstva. Tedaj bo moralo ponovno odločiti o predhodnem vprašanju.
objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - poškodba med vojaško vajo - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Urjenje ležečega položaja s pokrivanjem sama po sebi ni nevarna dejavnost. Vendar pa je zaradi obstoja akcidentalnih okoliščin to v obravnavanem primeru postala. Riziko za nastalo škodo naj zato nosi nosilec te dejavnosti - t.j. država, v katere vojski se je tožnik poškodoval.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - obnašanje stranke v drugih postopkih - dvom v nepristranskost sojenja
Dejstvo, da je bil tožnik pri Okrajnem sodišču v A. stranka v različnih civilnih postopkih, v katerih naj bi mu bila storjena krivica, zaradi česar je čustveno reagiral ter bil zato obsojen za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, kar vse mu vzbuja nezaupanje, ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - preživljanje mladoletnih otrok - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - dodatno sredstvo izvršbe - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
V obravnavanem primeru že teče izvršba zaradi izterjave terjatve pred Okrajnim sodiščem v Radovljici in je upnica samo predlagala, da se izvršba nadaljuje z drugim sredstvom izvršbe. Po prvem odstavku 35. člena ZIZ je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločitev o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače, torej tudi za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Kljub morebitni kasnejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo, ostane sodišče, ki je pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo sodnika pristojnega sodišča in zakonitega zastopnika pravdne stranke
Dejstvo, da je eden od sodnikov Okrožnega sodišča v N. brat direktorja druge tožene stranke, ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
družbena lastnina - pravica upravljanja, uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi - originarna pridobitev pravice na nepremičnini - lastninjenje - lastninska pravica - zmotna uporaba materialnega prava
Po uveljavitvi ustave je po letu 1991 postopoma prišlo do lastninjenja, saj je zakonodajalec za to sprejel razne zakone, toda lastninjenje je temeljilo na dejanski pravici do družbene lastnine. To pa je bilo mogoče pridobiti na originaren način, ki je temeljil na pravici do dela z družbenimi sredstvi, pravici odločanja o uporabi produkcijskih sredstev in na pravici do pridobivanja dohodka in urejanja delovnih razmerij, in ne samo na podlagi pravnega posla in vpisa v zemljiško knjigo.
Sodišče, ki sprejme pravno opredelitev nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po 2. v zvezi s 1. odstavkom 211. člena KZ, postopa pravno formalno pravilno, če v izrek vnese zakonski znak " da je vrednost ukradene stvari majhna in je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti".
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki se nanaša na nasprotje v izreku ali na nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, pomeni, da mora obstajati nasprotje glede dejanskega temelja sodbe in ne glede pravnih vprašanj.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - procesna predpostavka za vložitev tožbe - primarno sodno varstvo v rednem postopku
Stranka ne more uveljavljati subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu, če ima na razpolago primarno sodno varstvo v rednem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Ker tožnik v obravnavani zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh v pravdi (24. člen ZBPP), je pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi njegove prošnje za brezplačno pravno pomoč.