zavrženje tožbe - oznaka tožene stranke - firma - uporaba firme - ime zavoda - imenovanje ravnatelja
Zakonska določba, da sme zavod pri svojem poslovanju uporabljati samo tisto ime, ki je vpisano v sodni register, hkrati pomeni, da so tudi drugi pravni subjekti v pravnih razmerjih z zavodom dolžni uporabljati ime zavoda, ki je vpisano v sodni register. Zavestna oznaka imena zavoda, ki je različna od imena, vpisanega v sodni register, lahko pomeni le, da gre za drug subjekt, oziroma da gre za neobstoječi subjekt.
izguba na dohodku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - popolna odškodnina
Dohodek, ki bi ga tožnik prejemal bi bil seštevek plače za opravljeno delo v skrajšanem delovnem času in nadomestila zaradi dela v skrajšanem delovnem času. Izguba dohodka v tej višini je škoda, ki jo je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.
znižanje plač - razlika plače - vnovčenje v postopku privatizacije - plačilo razlike plače
Z odklonitvijo upoštevanja celotnega ali pretežnega dela zneskov iz listin o znižanju plač po določbah 62. člena KP dejavnosti v postopku privatizacije Slovenskih železarn za tožnika niso nastale nobene nove ali drugačne pravice, tudi ne pravice do izplačila nevnovčenih razlik v denarju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti
Utemeljen razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR je podan tudi tedaj, če je delodajalec dokazal, da ima značaj hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja zmerjanje in psovanje direktorja ter žaljiv odnos do sodelavcev. Ugotovljeno mora tudi biti, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče.
Disciplinski postopek po ZDR in odpoved PZ po 111. členu sta različna pravna instituta, ki imata vsak svoje pravne značilnosti in posledice.
Žalitev v smislu navedene določbe mora biti znatna oziroma pomembna. Žalitev sodelavcev je lahko pomembna le, če zato trpi delovni proces pri delodajalcu.
ZZavar člen 24, 24/1-1, 24/2, 266, 266/2, 279, 279/3.ZUP člen 214, 214/1-5.
obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe - strokovna usposobljenost kandidata
Štiriletne izkušnje pri vodenju zavarovalnice ali primerljivega podjetja so bile predpisane samo kot (izpodbojna) domneva za obstoj pogoja, da je mogoče izdati dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe osebi, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice.
Če je zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe zavrnjena zato, ker je Agencija za zavarovalni nadzor ugotovila, da kandidat nima ustreznih teoretičnih in praktičnih znanj za vodenje zavarovalnice, mora biti v obrazložitvi navedeno, katera so taka teoretična in praktična znanja in katerih od njih kandidat nima.
razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred - določitev plače
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka v primeru tožnika uporabila akt, ki je v nasprotju z zakonom določal nižji količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, je na podlagi ustrezne določbe ZRPJZ utemeljeno ugodilo tožnikovemu zahtevku.
davek od oddajanja nepremičnin v najem - prejemanje dohodka v svojem imenu in na svoj račun
V konkretnem primeru je iz podatkov v upravnih spisih razvidno in tudi ni sporno, da sta tožnika lastnika nepremičnin, ki sta jih na podlagi sklenjenih najemnih pogodb oddajala v najem in na svojem tekočem oziroma žiro računu prejemala najemnino ter celotni znesek najemnine, prejet v letu 1995, prijavila v dohodninski napovedi kot svoje dohodke iz premoženja. Tožnika sta torej zneske najemnine očitno prejemala v svojem imenu kot fizični osebi in za svoj račun, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno potrdilo odločitev tožene stranke, da sta tožnika iz tega naslova zavezana k plačilu dohodnine.
Glede na delovno mesto, na katerega je tožnica razporejena, ji na podlagi zakona ne pripada višji dodatek k plači kot tisti, ki ji je bil priznan s sporno odločbo tožene stranke.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev nezakonitega podzakonskega predpisa
Razveljavljena določba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – dolžnikovo stalno prebivališče – centralni register prebivalstva
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, ki ga je pribavilo sodišče samo, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22706
KZ člen 254, 254/1. ZKPčlen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - davčna zatajitev - oškodovanec - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Čeprav je v opisu kaznivega dejanja davčne zatajitve po 1., 2. in 3. odstavku 254. člena KZ navedba, da je bilo dejanje storjeno na škodo Republike Slovenije, čeprav je posebej naveden tudi znesek prispevka za ZPIZ in prispevek za zdravstveno zavarovanje, izrek ni sam s seboj v nasprotju glede odločilnih dejstev.
ZOR člen 194.ZPP člen 215, 216, 367, 367/2, 377, 384, 384/1, 384/3.
povrnitev gmotne škode zaradi smrti preživljalca - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - posredni odškodovanci - aktivna legitimacija - višina odškodnine - delo na črno - upoštevanje davščin - trditveno in dokazno breme - načelo prostega preudarka - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, je odškodninske narave, vendar pa se v tem institutu prepletajo tudi prvine rodbinskega prava. Škoda se lahko tako odraža bodisi kot pomanjkanje podpore, ki jo je umrli oškodovancu dejansko namenjal, bodisi kot prikrajšanje subjektivne pravice do preživljanja. Kadar je oseba, ki je dejansko prikrajšana za podporo, obenem tudi preživninski upravičenec, je na njej trditveno in dokazno breme, da njegova subjektivna preživninska pravica presega dejansko škodo zaradi izgubljene podpore umrle osebe.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - opis dejanja - malomarnost
Dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja in se dokazuje vrsta naklepa po 17. členu KZ pri naklepnih kaznivih dejanjih ali vrsta malomarnosti po 18. členu KZ pri kaznivih dejanjih, storjenih iz malomarnosti, po zakonu niso obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe in se v izreku ta dejstva in okoliščine praviloma ne navajajo.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnine -pogodba sklenjena zaradi arondacije
Ker predlagatelj ni dokazal, da je sporno nepremičnino prodal zaradi grožnje z arondacijo, predlog za denacionalizacijo ni utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - združitev zapuščinskih postopkov
V tej zadevi je očitno, da se bo zaradi združitve z zapuščinskim postopkom po B. K., ki teče pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini laže in učinkoviteje opravil postopek. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo in določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini za pristojno v tej zapuščinski zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - spor povezan s pokojnim predsednikom pristojnega sodišča
Pred okrajnim sodiščem v A. je tožnica, ki je bila vpisničarka na tem sodišču, vložila tožbo za plačilo zavarovalnine po polici življenjskega zavarovanja sedaj pokojnega C. C., ki je bil predsednik tega sodišča.
V danem primeru gre za tragično zadevo, povezano s člani sodišča, kar bi lahko otežilo delo in delovne odnose tistih, ki b morali odločati v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča z mirujočo funkcijo kot pooblaščenec stranke - objektivna nepristranskost
Dejstvo, da je bil pritožničin pooblaščenec sodnik Višjega sodišča v A., kjer je opravljal tudi funkcijo vodje civilnega oddelka, ter da mu kot ... sodniška funkcija (na civilnem oddelku Višjega sodišča v A.) miruje (prvi odstavek 40. člena ZSS), je tehten razlog za prenos pristojnosti.