bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - obrazložitev odločbe - pravica do pritožbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje se o izvedenih dokazih sploh ni opredelilo,s tem pa je tožencema onemogočilo, da bi lahko učinkovito izrabila pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Takšna sodba je tako pomanjkljiva, da jo obremenjuje bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ukrep urbanističnega inšpektorja - novogradnja - pridobitev upravnega dovoljenja pred pričetkom del
Za novogradnjo mora investitor pred pričetkom del pridobiti lokacijsko dovoljenje (1. odstavek 50. člena ZUN). Če pa investitor takšnega dovoljenja nima, mora organ urbanistične inšpekcije izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN.
carinske kvote - zahteva za prenos kvot v naslednje časovno obdobje - nezmožnost realizacije - zavrženje tožbe - pomanjkanje pravnega interesa
Carinske kvote so morale biti realizirane v tistem obdobju, za katerega so se dodelile, zato prenos kvot v naslednje časovno obdobje ni bil mogoč. Tudi če bi bilo zahtevi tožeče stranke ugodeno, se zato carinske kvote v ponovnem postopku ne bi mogle izvršiti. Ker torej tožeča stranka morebitnih dodatnih kvot na račun kvot iz leta 2000 po letu 2001 ne more realizirati, si tudi svojega pravnega položaja z naturalno restitucijo ne more izboljšati, zato ne izkazuje več pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu. ZUS pa tudi ne daje pravne podlage za izdajo ugotovitvene sodbe v upravnem sporu, zato si tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more izboljšati niti s pridobitvijo pravnomočne sodbe, ki bi služila kot dokaz pravnega temelja v njeni odškodninski tožbi pred sodiščem splošne pristojnosti.
prepozna revizija - rok za vložitev revizije - zastopanje po pooblaščencu - vročanje - zavrženje revizije
Tožnik je v obravnavani zadevi zamenjal več odvetnikov. Do spremembe njegovega zastopanja je prišlo tudi med pritožbenim postopkom.
Odvetnica S. F. je z dopisom z dne 19.8.2002 (list. št. 261 spisa) obvestila sodišče o spremembi zastopanja in predložila pooblastilo. Zato je prvostopenjsko sodišče pritožbeno odločbo pravilno vročilo njej. Tožnikova pooblaščenka jo je prejela 18.12.2003 (kar je skladno z datumom na pooblastilu za vložitev revizije). Rok za vložitev revizije je zato začel teči 19.12.2003 in ker je po 30 dneh potekel, je 2.2.2004 vložena revizija prepozna.
Okoliščine, ki jih kot razlog za pridobitev azila navaja tožnik (da so mu grozili člani druge politične stranke), v obravnavanem primeru niso takšne, da bi se tožnik lahko utemeljeno čutil resno ogrožen, zato njegov strah pred preganjanjem ni objektivno utemeljen.
vojaški mirnodobni invalid - upravni spor - pritožba - nedopusten pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Ker pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 5. odstavku 72. člena ZUS ni dopusten, ker je izpodbijana sodba utemeljena na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, je pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo samo glede uradno upoštevnih kršitev in glede pravilne uporabe materialnega prava.
Ob pomanjkanju nasprotnih oziroma pojasnjevalnih tožbenih trditev je tožena stranka pravilno sklepala, da tožnik postopek za azil zlorablja, saj je šele štiri dni po bivanju v Centru za tujce, ko je čakal na odstranitev iz države, napisal prošnjo za azil.
dokazovanje neresničnih dejstev v listini - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - darilna pogodba - vrednost podarjenega
Revizija ima sicer prav, da mora biti cena v pogodbi resnična (zlasti še, če gre za pogodbo, sklenjeno pred sodnikom). Vendar je šlo za darilno pogodbo, katere bistvo je prav v neodplačnosti. Ko sta darovalec in obdarjenka, torej toženec in toženka "ocenila vrednost nepremičnin", nista s tem povzročila nobenih pravnih posledic v njunih premoženjskopravnih razmerjih. Lahko bi takšna ocenitev dokazovala vrednost podarjenega, vendar sta sodišči ugotovili, da omenjena vsota ne ustreza takratni dejanski vrednosti podarjenega dela nepremičnin, celo več, ugotovili sta, da gre le za simbolično vrednost.
dohodnina - obnova - obnovitveni razlogi - novo dejstvo - obdavčljiv prihodek, ki ga zavezanec v napovedi za odmero davka ni napovedal
Dejstvo, da je davčni zavezanec prejel obdavčljiv prihodek, ki ga v napovedi za odmero davka ni napovedal, je lahko novo dejstvo, ki bi pripeljalo do drugačne odmere davka, če odmernemu organu v prejšnjem postopku ni bilo znano.
razporeditev na drugo delovno mesto - potrebe delovnega procesa
Presoja o tem, da bodo dalj časa trajajoče nepravilnosti v poslovni enoti odpravljene tako, da se imenuje nov vodja, dosedanji vodja, ki nepravilnosti ni uspel odpraviti, pa se razporedi na drugo delovno mesto, lahko sodi v okvir razreševanja potreb delovnega procesa in organizacije dela, kar pogojuje razporeditev delavca na drugo delovno mesto.
I. Kolikor tožnik svoji takratni pooblaščenki in sindikatu, kot zastopniku pri uveljavljanju terjatev iz naslova premalo izplačanih plač očita premajhno skrbnost, je to lahko le predmet notranjega razmerja med tožnikom in njegovima pooblaščencema in na veljavnost sporne poravnave v razmerju med tožnikom in toženo stranko ne more vplivati.
II. V primeru spora in negotovosti v obligacijskem razmerju zakonodajalec z ureditvijo poravnave zavestno daje prednost sporazumevanju in sklenitvi poravnave pred siceršnjim obligacijskim načelom enake vrednosti dajatev.
III. Delavec lahko razpolaga s svojo že zapadlo plačo oz. delom plače, saj zakon pravico razpolaganja z osebnim dohodkom oz. plačo izrecno podeljuje celo mladoletniku, ki je dopolnil 15 let in je zaposlen.
pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje drugih zavarovalnih poslov - izdaja ugotovitvene odločbe
Za odločanje o ugotovitvenem zahtevku, po dejanskem stanju v času vložitve prvotne zahteve in po določbah ZZav, tožena stranka ni pristojna. Take pristojnosti ji ZZavar ne daje z nobeno določbo.
ZTVP-1 člen 66, 325. Tarifa o taksah in nadomestilih člen 4, 4/3.
taksa za izdajo odredbe o odpravi kršitve - pravnomočnost odredbe
Tožeča stranka ni izpobijala odločbe o odpravi kršitev. Za to je sicer imela na voljo tožbo v postopku sodnega varstva (325. člen ZTVP-1). Ker te možnosti ni izkoristila, je postala odločba dokončna in pravnomočna. Njene nezakonitosti pa ni mogoče več uveljavljati, tudi ne posredno, tako kot to poskuša tožeča stranka v zvezi z izpodbijanim sklepom. Ta je le posledica izdane odredbe.
odprava po nadzorstveni pravici - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje lahko sicer pripelje do kršitve materialnega zakona, vendar zaradi tega ni mogoče odpraviti odločbe po nadzorstveni pravici. Nova dejstva in novi dokazi so lahko razlog za obnovo postopka, če so izpolnjeni pogoji iz 249. člena ZUP/86.
odmera pokojnine - obnova postopka - odločanje mimo zahtevka
Samo v primeru, da bi tožnica izrecno izjavila, da je njeno vlogo šteti kot predlog za obnovo postopka, in bi odpravila pomanjkljivosti za njeno obravnavanje (saj v vlogi ni navedla obnovitvenega razloga in vseh okoliščin, ki jih mora predlagatelj obnove postopka verjetno izkazati v smislu določila 254. člena ZUP), bi tožena stranka lahko tožničino vlogo obravnavala in o njej odločala kot o predlogu za obnovo postopka. Ker tožeča stranka niti v predhodnem, niti v rednem postopku pred sodiščem svojega zahtevka ni spremenila, je dokončna odločba zavoda že iz teh - formalnih razlogov nezakonita in bi jo moralo sodišče prve stopnje kot tako razveljaviti. Ta nezakonitost ni smela niti mogla biti odpravljena s (kasnejšimi) razlogi sodišča prve stopnje (drugi odstavek na strani 4 obrazložitve), ki je kot nesporno (?) ugotovilo - čeprav iz razpravnega zapisnika to dejstvo ni razvidno - "da je tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine z dnem 3.11.1994 šteti zgolj kot zahtevo za obnovo postopka ...". Tega dejstva tožnica ni nikoli zatrjevala - ampak nasprotno, vseskozi zanikala - zato ga sodišče ne bi smelo upoštevati in ga kot odločilno vzeti za podlago svoji - zmotni - odločitvi. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki izrecno z revizijo ni bila uveljavljena, zato je revizijsko sodišče v okviru svoje presoje iz 371. člena ZPP ni upoštevalo.