pravica do sodnega varstva - pravni interes za vložitev tožbe - uveljavljanje varstva svojih pravic ali pravnih koristi
Ker je tožnik s pritožbo uspel, pravnega interesa v smislu 18. člena ZUS v tem upravnem sporu nima. Pravnega interesa pa nima niti tožnica, ker se izpodbijani upravni akt nanjo ne nanaša.
Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 3. odstavka 421. člena ZKP teče od vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu, ne glede na to, kdaj je bila ta vročena njegovemu zagovorniku (izjema od določbe 4. odstavka 120. člena ZKP).
dokazovanje neresničnih dejstev v listini - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - darilna pogodba - vrednost podarjenega
Revizija ima sicer prav, da mora biti cena v pogodbi resnična (zlasti še, če gre za pogodbo, sklenjeno pred sodnikom). Vendar je šlo za darilno pogodbo, katere bistvo je prav v neodplačnosti. Ko sta darovalec in obdarjenka, torej toženec in toženka "ocenila vrednost nepremičnin", nista s tem povzročila nobenih pravnih posledic v njunih premoženjskopravnih razmerjih. Lahko bi takšna ocenitev dokazovala vrednost podarjenega, vendar sta sodišči ugotovili, da omenjena vsota ne ustreza takratni dejanski vrednosti podarjenega dela nepremičnin, celo več, ugotovili sta, da gre le za simbolično vrednost.
vojaški mirnodobni invalid - upravni spor - pritožba - nedopusten pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Ker pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 5. odstavku 72. člena ZUS ni dopusten, ker je izpodbijana sodba utemeljena na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, je pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo samo glede uradno upoštevnih kršitev in glede pravilne uporabe materialnega prava.
Ob pomanjkanju nasprotnih oziroma pojasnjevalnih tožbenih trditev je tožena stranka pravilno sklepala, da tožnik postopek za azil zlorablja, saj je šele štiri dni po bivanju v Centru za tujce, ko je čakal na odstranitev iz države, napisal prošnjo za azil.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - obrazložitev odločbe - pravica do pritožbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje se o izvedenih dokazih sploh ni opredelilo,s tem pa je tožencema onemogočilo, da bi lahko učinkovito izrabila pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Takšna sodba je tako pomanjkljiva, da jo obremenjuje bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ukrep urbanističnega inšpektorja - novogradnja - pridobitev upravnega dovoljenja pred pričetkom del
Za novogradnjo mora investitor pred pričetkom del pridobiti lokacijsko dovoljenje (1. odstavek 50. člena ZUN). Če pa investitor takšnega dovoljenja nima, mora organ urbanistične inšpekcije izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN.
carinske kvote - zahteva za prenos kvot v naslednje časovno obdobje - nezmožnost realizacije - zavrženje tožbe - pomanjkanje pravnega interesa
Carinske kvote so morale biti realizirane v tistem obdobju, za katerega so se dodelile, zato prenos kvot v naslednje časovno obdobje ni bil mogoč. Tudi če bi bilo zahtevi tožeče stranke ugodeno, se zato carinske kvote v ponovnem postopku ne bi mogle izvršiti. Ker torej tožeča stranka morebitnih dodatnih kvot na račun kvot iz leta 2000 po letu 2001 ne more realizirati, si tudi svojega pravnega položaja z naturalno restitucijo ne more izboljšati, zato ne izkazuje več pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu. ZUS pa tudi ne daje pravne podlage za izdajo ugotovitvene sodbe v upravnem sporu, zato si tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more izboljšati niti s pridobitvijo pravnomočne sodbe, ki bi služila kot dokaz pravnega temelja v njeni odškodninski tožbi pred sodiščem splošne pristojnosti.
prepozna revizija - rok za vložitev revizije - zastopanje po pooblaščencu - vročanje - zavrženje revizije
Tožnik je v obravnavani zadevi zamenjal več odvetnikov. Do spremembe njegovega zastopanja je prišlo tudi med pritožbenim postopkom.
Odvetnica S. F. je z dopisom z dne 19.8.2002 (list. št. 261 spisa) obvestila sodišče o spremembi zastopanja in predložila pooblastilo. Zato je prvostopenjsko sodišče pritožbeno odločbo pravilno vročilo njej. Tožnikova pooblaščenka jo je prejela 18.12.2003 (kar je skladno z datumom na pooblastilu za vložitev revizije). Rok za vložitev revizije je zato začel teči 19.12.2003 in ker je po 30 dneh potekel, je 2.2.2004 vložena revizija prepozna.
Okoliščine, ki jih kot razlog za pridobitev azila navaja tožnik (da so mu grozili člani druge politične stranke), v obravnavanem primeru niso takšne, da bi se tožnik lahko utemeljeno čutil resno ogrožen, zato njegov strah pred preganjanjem ni objektivno utemeljen.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 24, 34, 34/1-2, 35, 35/1, 35/2-2. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pojem preganjanja
Če je iz prošnje za azil očitno, da je prosilec v Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov ali da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZAzil, se njegova prošnja kot očitno neutemeljena zavrne v tako imenovanem "pospešenem postopku". V takem primeru ni pogojev za izvedbo "rednega" azilnega postopka. Prosilec mora že v vlogi, najpozneje pa do izdaje odločbe prve stopnje, navesti po resnici vse za odločitev pravno pomembne okoliščine in za svoje navedbe priložiti razpoložljive dokaze. MNZ ne ugotavlja po uradni dolžnosti razlogov, iz katerih je prosilec zapustil izvorno državo, temveč le ugotavlja, ali razlogi, ki jih je navedel prosilec, upravičujejo podelitev azila.
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje azila, ker v postopku ni izkazal, da bi bili njegova varnost ali fizična integriteta ogroženi ter da bi bil v primeru vrnitve v Turčiji izpostavljen nečloveškemu ravnanju, saj člani stranke "Dehap", katere član naj bi bil, ki v Turčiji delujejo legalno, niso ogroženi.
bistvena kršitev pravdnega postopka v prvostopenjski sodbi - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med razlogi sodbe o odločilnem dejstvu z razpravnim zapisnikom - soglasje strank k izračunu valorizacije plačanega dela odškodnine
Toženka je šele na zadnjem naroku ugovarjala, da je treba plačani znesek valorizirati in tudi šele takrat predložila obračun valorizacije izplačane odškodnine. V navedenem zapisniku ni vnešena nikakršna izjava tožnice o tem, ali soglaša z valorizacijo, zlasti pa ne, ali soglaša s šele takrat predloženim toženkinim obračunom valorizacije. Ker je soglasje pravdnih strank o toženkinemu izračunu za razsojo pomembno dejstvo, razlogi prvostopenjskega sodišča o obstoju tega soglasja pa so v nasprotju z razlogi razpravnega zapisnika, je prišlo do uveljavljane procesne kršitve.
vložitev zahteve za denacionalizacijo - varovanje prekluzivnega roka za vložitev zahteve - vlagateljica zahteve, ki ni pravna naslednica upravičenca
Ker vlagateljica zahteve ni pravna naslednica upravičenca, pač pa njegove žene, njena zahteva ne more biti v korist tožnici, ki je dedinja po upravičencu, ker tožnica ni vložila zahteve v prekluzivnem roku do 7.12.1993, pač pa je le priglasila intervencijo po tem roku v postopku, ki ga je začela vlagateljica.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskih zadevah - verjeten izgled za uspeh
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti poleg finančnih pogojev, to je razmer pri prosilcu, podani tudi drugi pogoji, med drugim, da vložitev tožbe oz. drugega pravnega sredstva ne bi bila očitno nerazumna in da ima prosilec verjeten izgled za uspeh v zadevi. Slednji pogoj pa v tem primeru ni bil izpolnjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz drugih tehtnih razlogov - narava družinskega spora - partnerstvo stranke in sodnice pristojnega sodišča
Narava tega družinskega spora, v katerem bodo lahko obravnavane tudi občutljive okoliščine iz osebnega življenja obeh pravdnih strank, povezane s tožnikovim partnerstvom z okrajno sodnico s tega območja, ter odločanje o preživninski obveznosti sodničinega partnerja utegneta vsaj pri toženki vzbuditi dvom v nepristranskost sodnikov s tega območja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08529
ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 177/3, 189, 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 358, 371.URS člen 14, 22.
odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - robilni stroj kot nevarna stvar - varnost pri delu - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - obveznosti zavarovalnice - plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizija - opredelitev revizijskih razlogov
Ko gre za vprašanje delne oprostitve odgovornosti objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari, za samo ugotovitev prispevka oškodovanca stopnja krivde ni pomembna.
Revizijsko sodišče preizkuša izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, in če zatrjevana kršitev postopka, da je pritožbeno sodišče brez pritožbene obravnave spremenilo dejansko stanje, ni konkretno in opredeljeno navedena, take kršitve ne more ugotoviti.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje v določbah ZUS ni imelo podlage za sojenje na seji, saj je tožnica izrecno zahtevala, da prvostopno sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.