Faktura kot verodostojna listina je lahko že sama po sebi podlaga za presojo verjetnosti obstoja terjatve in s tem za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Brž ko je vložen ugovor pa mora sodišče oceniti dejstva in dokaze, s katerimi dolžnik izpodbija verodostojnost fakture in verjetnosti obstoja terjatve ne more več utemeljevati samo z obstojem fakture. Udeleženec, ki je izpodbijal začasno odredbo z ugovorom tretjega, nima pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru dolžnika proti sklepu o začasni odredbi.
Denarni zneski se ne morejo izločati iz stečajne mase, ker gre v tem primeru le za terjatvene, ne pa stvarnopravne izločitvene upnike. Denarna terjatev je namreč generična obveznost posebne vrste, ki ni (dovolj) individualizirana.
ZOR člen 51, 51/3, 210, 210/4, 51, 51/3, 210, 210/4.
zahtevek
Nagib pri darilni pogodbi mora biti izražen tako, da je razviden nasprotni stranki, če naj se upošteva v primerih, ko odpade, torej pri vrnitvenem zahtevku.
ZTLR člen 77. ZPP (1977) člen 106, 106/1, 112, 113, 186, 186/1, 470, 470/2. ZOR člen 77.
motenje posesti - vložitev tožbe - rok - računanje časa - prekluzivni rok - popolna vloga - pisna vloga - vložitev vloge po telefaksu
Subjektivni in objektivni rok iz 77. člena ZTLR sta prekluzivna roka materialnega prava in se računata z analogno uporabo 77. člena ZOR in ne po 112. členu ZPP, ki vsebuje le pravila o računanju procesnopravnih rokov. Velja pa tudi za ta rok določba 8. odstavka 113. člena ZPP o štetju poštnega teka.
Tožba, ki je izročena sodišču po teleksu, izpolnjuje pogoje pisnosti vloge (1. odstavek 106. člena, 1. odstavek 186. člena, 2. odstavek 470. člena ZPP).
Čeprav nastane taksna obveznost za plačilo takse za sodbo takrat, ko je obravnava zaključena, mora sodišče navzočo stranko opozoriti, da mora plačati takso v 15 dneh, hkrati pa navesti, koliko taksa znaša.
Šele, če po poteku 15-dnevnega roka taksa ni plačana, je mogoče terjati tudi opominsko takso.
Pogodbena obrestna mera med posamezniki ne more presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
Vprašanje, ali je tožnik po nasprotni tožbi tisti, ki je plačal, ni razjasnjeno. Nima pravice zahtevati vračila tisti, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan.
ZTLR člen 22, 24, 22, 24. ZPSPP člen 2, 2/4, 2, 2/4.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Če sodišče odloča o lastninski pravici na zgradbi, mora najprej ugotoviti pravno naravo zgradbe ali njenih delov. Če nastane dvom, ali se šteje stavba oziroma njen del za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor, odloči o tem občinski upravni organ. To še toliko bolj, če je treba razrešiti predhodno vprašanje črne gradnje.
ZIP člen 35/2, 50, 51, 52, 53, 54, 35/2, 50, 51, 52, 53, 54. ZPPSL člen 144, 144.
izvršilni naslov - stečaj - priznana terjatev v stečajnem postopku - napotitev na pravdo
Po prekinitvi pravdnega postopka zaradi začetega stečaja nad dolžnikom - toženo stranko je prvostopno sodišče napačno tolmačilo obvestilo stečajnega upravitelja, da je v stečaju priznal prijavljeno upniško terjatev - ki je predmet te pravde, kot predlog toženca na nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.
ZPP (1977) člen 192, 195, 333, 192, 195, 333. ZIP člen 14, 14.
sprememba upnika
ZPP omogoča spremembo stranke, ko je postopek v teku in ko sodišče prve stopnje še ni odločilo v zadevi. Po pravnomočno končanem postopku sprememba ni več mogoča, pa naj gre za spremembo po 192. ali po 195. členu ZPP. Po določilu 333. člena ZPP mora sodišče namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, če je o stvari že pravnomočno odločeno in če tako dejstvo ugotovi, zavrže vlogo.
ZPP (1977) člen 213, 213/1, 213, 213/1. ZIP člen 267, 267/1, 267, 267/1.
prekinitev postopka - začasna odredba
Ker je med pravdnima strankama spor o meji, je odločitev o prekinitvi pravdnega postopka pravilna. Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve in nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena, zato je pravilna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.
ZPP posebej ureja situacijo, kjer tožnica ne uspe z zahtevkom zaradi umika tožbe in pri taki situaciji še posebej ureja primere, ko je do umika prišlo zaradi plačila med pravdo. Po določilu 158. člena ZPP tožena stranka ne bi bila upravičena do povračila stroškov, če bi tožnica umaknila tožbo v primerno kratkem roku po prejemu plačila. V tem primeru bi tožnica s pravočasnim umikom tožbe preprečila vložitev ugovora.
Sodišče je vezano na dejansko podlago spora in tožbeni predlog. Če tožnik v tožbi zatrjuje, da je pogodba absolutno neveljavna, se sodišče omeji pri odločanju na to dejansko podlago, ne more pa ugoditi tožbenemu zahtevku zaradi zmote, saj je v takem primeru tudi zahtevek drugačen.
ZZZDR člen 92, 92. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 8, 153, 153/1, 219, 7, 7/2, 8, 153, 153/1, 219.
ugotavljanje očetovstva - dokazno breme
Potem, ko je tožnica ponudila dokaze o tem, da je toženec oče, je toženec tisti, ki bi moral ponuditi nasprotni dokaz - analizo krvi in tipizacijo tkiva.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - zavrnitev zahteve
Sklep IS SO, po katerem bo objekt pretežno namenjen kulturni dejavnosti, še ne predstavlja prostorsko izvedbenega načrta, niti lokacijskega dovoljenja za celovito prenovo. Zato na podlagi takega sklepa še ni mogoče zaključiti, da je v teku celovita prenova stanovanjske hiše.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - službeno stanovanje
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti, četudi je bila na takem stanovanju dodeljena stanovanjska pravica.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL41073
Ustavni amandma k ustavi SFRJ številka XVIII. ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 206, 206/1, 206/2. ZPP (1977) člen 7, 7/4, 224, 224/1, 298, 315, 315/2, 332, 332/6, 354, 354/1, 491.
povrnitev gmotne škode - odgovornost delavcev - škoda zaradi stavke delavcev - zakonita stavka - solidarna odgovornost - pravna praznina - pravna analogija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
V letu 1990 je bila stavka dovoljena (glej Ustavni amandma k ustavi SFRJ št. XXVIII; Ur.l. SFRJ št. 70/88). Ker še ni bil sprejet ustrezni zakon, ki naj bi določal pogoje za izvajanje te ustavne pravice, je treba to pravno praznino izpolniti z analogijo. Po splošnem teoretičnem civilnem konceptu stavke je zato primerno šteti kot zakonito stavko, (ko so izključene kazenska, odškodninska in disciplinska odgovornost), tisto, ki izpolnjuje pogoje: 1. da sodelujejo v njej vsi ali večina delavcev (organiziranost oz. kolektivnost stavke); 2. da je naperjena proti lastnemu delodajalcu (drugi stranki kolektivne pogodbe) in 3. da gre za uveljavljanje ekonomsko-socialnih pravic delavcev.