Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko pravni interes za sodno varstvo v pravdnem postopku z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka in za pridobitev izvršilnega naslova za plačilo teh stroškov kljub temu, da ji je bil zahtevek za plačilo stroškov priznan v predračunu stroškov, ki ga je s sklepom potrdilo stečajno sodišče.
Ločitvena pravica, ki jo uveljavlja tožeča stranka v postopku stečaja, temelji na pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, in ne na predhodni odredbi. Ločitvena pravica je bila priznana kot nepogojna in s pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo je o njej pravnomočno odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VS00027136
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1-1, 34a. ZPP člen 384, 384/1. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1.
postopek izterjave sodne takse - dovoljenost revizije - sklep o taksni obveznosti - smiselna uporaba določb ZPP - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za pritožbo - terjatev iz naslova plačila sodne takse - dopuščena revizija - pritrdilno ločeno mnenje
Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.
Terjatev za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru nastala pred začetkom stečajnega postopka, zato obveznost za njeno plačilo ni strošek stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00028573
OZ člen 101, 117. ZFPPIPP člen 24, 267. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa - odstop od pogodbe - nemožnost izpolnitve - insolventnost dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je in če, v katerih primerih, v primeru, da je ena od pogodbenih strank insolventni dolžnik v insolvenčnem postopku, mogoče odstopiti od pogodbe tudi po splošnih določilih obligacijskega prava, neodvisno od specialnih določil ZFPPIPP.
- ali je materialno pravno pravilen (sklepčen) zahtevek tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, katere izpolnitev tožeča stranka vtožuje.
zaključek stečajnega postopka - zaključek postopka stečaja brez razdelitve premoženja upnikom - stečaj družbe - poplačilo - odškodninska odgovornost poslovodstva - kasneje najdeno premoženje - tožba v korist stečajnega dolžnika - vložitev tožbe zoper člane poslovodstva stečajnega dolžnika po zaključku stečajnega postopka - dopustnost tožbe - aktivna procesna legitimacija - nastanek terjatve - dopuščena revizija
Takšna ureditev, po kateri je treba odškodninski zahtevek na podlagi odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov vložiti v korist stečajnega dolžnika oziroma stečajne mase, jasno kaže na to, da je treba odškodninsko odgovornost poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP uveljavljati v času trajanja stečajnega postopka. Obstoj stečajnega dolžnika (stečajne mase) je namreč materialnopravna predpostavka za vložitev tožbe po omenjeni pravni podlagi, aktivna procesna legitimacija upnika pa je zato pogojena z odprtostjo stečajnega postopka.
Uveljavitev pravnega varstva v obliki ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (379. člen ZFPPIPP) bi preprečila končanje stečajnega postopka (v katerem bi upnik lahko uveljavljal odškodninski zahtevek). Ker takšnega pravnega varstva revidentka ni uveljavljala, je s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka in izbrisom stečajnega dolžnika iz registra izgubila aktivno procesno legitimacijo za uveljavljanje zahtevka po določbah petega odstavka 44. člena ZFPPIPP.
URS člen 22. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1.
revizija - revizija kot prepis pritožbe - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - delno zavrženje revizije
Okoliščina, da je za stečajni postopek tožnik izvedel v svojstvu direktorja stečajnega dolžnika in ne direktorja družbenice, ni pomembna, saj ne gre, denimo, za sklepanje pravnih poslov, kjer je pomembno, koga zakoniti zastopnik zastopa.
Namen vročanja ni v izpeljavi procesa vročanja zaradi procesa samega, temveč je prvenstveni namen omogočiti naslovljencu, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke, da bo lahko v nadaljevanju zaščitil svoje pravice.
ZPP člen 8, 185, 190, 190/2, 205, 206, 207, 208, 208/1. OZ člen 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZFPPIPP člen 374.
postopek insolventnosti - stečajni postopek - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve med stečajnim postopkom - odtujitev stvari med pravdo - odtujitev pravice med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje pravne osebe - soglasje strank - dokazna ocena
V pravdo o terjatvi, ki se je vodila med pravno osebo v likvidacijskem postopku (tj. odstopnikom) in dolžnikom, sme na mesto odstopnika vstopiti prevzemnik terjatve, če je bila terjatev nanj prenesena zaradi likvidacije odstopnika. Gre namreč za specifičen položaj, v katerem je prevzemniku terjatve zaradi varstva njegovih pravic na podlagi določb o prekinitvi in nadaljevanju postopka treba dopustiti, da prevzame pravdo, ki jo je doslej vodil njegov prednik, saj bi bil sicer zaradi pravnih posledic prenehanja pravne osebe (odstopnika terjatve), upoštevaje predpostavke iz 190. člena ZPP, lahko onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se terjatve iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, katere predmet je priprava popolnega predloga za prisilno poravnavo in svetovanje v tem postopku, glede na prvi odstavek 151. člena ZFPPIPP štejejo za terjatve, ki se skladno z drugim odstavkom 289. člena ZFPPIPP poplačajo kot stroški stečajnega postopka, ki jih ni treba prijaviti v stečajni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00022929
ZFPPIPP člen 253, 265, 296, 296/5. ZPP člen 367a, 367a/2, 367b, 367b/4, 367b/6.
nepopoln predlog za dopustitev revizije - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - prijava terjatve v stečaju - sprememba tožbe - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - jamčevanje za napake - prenehanje terjatve - trditvena podlaga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ali so vsebinski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke (drugi odstavek 367a. člena ZPP). Njegove obvezne sestavine določa zakon (četrti odstavek 367b. člena ZPP). Formalne zahteve so stroge in tem predlagatelj ni zadostil, saj ni postavil izrecnega pravnega vprašanja, glede katerega naj se revizija dopusti, prav tako pa ni natančno in konkretno navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje glede na ponujeno trditveno podlago napačno uporabilo. Toženec sicer omenja pravilo iz 265. člena ZFPPIPP, ampak v resnici ne kot očitek, ki bi lahko ustrezal revizijskemu razlogu, marveč bolj kot izhodiščno trditveno zasnovo, kakršna sodi v procesne vloge, naslovljene na sodišče prve stopnje. Iz ponujenega gradiva pa ne izhaja, da bi doslejšnja trditvena podlaga od sodišča sploh terjala presojo v luči 265. člena ZFPPIPP. Tožnik namreč predlogu za dopustitev revizije ni priložil ravno 4. strani sodbe sodišča prve stopnje, kjer so povzete njegove tožbene trditve po spremenjeni tožbi.
Tožnik od toženca zahteva povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, za katerega je bil toženec tudi spoznan za krivega na podlagi pravnomočne sodbe.
ZFPPIPP člen 102, 108, 271, 271/1, 271/1-1, 273, 274, 274/3. OZ člen 10, 131, 148. URS člen 2, 23, 26. ZZK-1 člen 245. ZGD-1 člen 636, 636/1.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo državnega organa - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - neuspeh v postopku - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države - zloraba pravic
V obravnavanem primeru se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Stečajni upravitelj lahko v takem primeru po presoji Vrhovega sodišča za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, torej po 131. členu Obligacijskega zakonika.
V obravnavani zadevi je pomembno, da gre za družbo, ki je v stečaju. Uporaba pravil iz 148. člena OZ bi v tem primeru pripeljala do izvotlitve odškodninske odgovornosti tistega, ki je kot poseben organ zastopal družbo v stečajnem postopku.
Odškodninska obveznost stranke zaradi vložitve tožbe je lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz očitno neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbojna tožba zaradi oddelitve družbe ni bila očitno neutemeljena oziroma vložena zaradi zlorabe procesnih pravic.
- ali je višje sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno presodilo, da je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP,
- ali se za izpodbijanje pravnega dejanja prenosa lastninske pravice na nepremičninah na podlagi dvostranske pogodbe zahteva tožbeni zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila,
- od katerega trenutka tečejo zamudne obresti od denarnega povračilnega zahtevka, nastalega zaradi uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka.
insolventnost družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - omejitev odškodninske odgovornosti - izključitev odškodninske odgovornosti - višina škode - dopuščena revizija
Določba prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa znesek zgornje meje odgovornosti za škodo, za katero upnikom odgovarja posamezen član poslovodstva. Če je ugotovljena škoda nižja, član poslovodstva odgovarja "samo" do višine ugotovljene škode. Če pa škoda upnikom sploh ne nastane, član poslovodstva ni odškodninsko odgovoren.
stečajni postopek - izločitvena pravica - izločitvena pravica na terjatvah - uveljavljanje izločitvene pravice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali (in na kakšen način) je mogoče uveljavljati izločitveno pravico na (denarni) terjatvi, če ne gre za položaje, ki jih našteva tretji odstavek 22. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00021162
OZ člen 1018, 1024, 1024/1, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZFPPIPP člen 252, 408, 408/1.
dopuščena revizija - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - regresna terjatev - poroštvo - odgovornost poroka - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - izguba pravice do povračila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima porok pravico zahtevati od glavnega dolžnika povrnitev obveznosti, ki jo je namesto njega poravnal upniku po določbi četrtega in petega odstavka 24. člena SZ-1, če je bila obveznost dolžnika v okviru postopka osebnega stečaja predmet odpusta obveznosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali s sklepom o potrditvi prisilne poravnave pogojna ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe po ZIZ, pridobi naravo nepogojne in pravnomočno priznane ločitvene pravice, na katero kasneje začeti stečajni postopek več ne vpliva.
ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 265, 265/4, 267, 299. SPZ člen 43, 43/2.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - izločitveni zahtevek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - razpolagalni pravni posel - pričakovana lastninska pravica - overitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu - odstop od pogodbe - notifikacijska dolžnost
Pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini niso izpolnjeni, ker desetletna priposestvovalna doba (drugi odstavek 43. člena SPZ) od 1. 9. 2006, ko naj bi se tožnik vselil v nepremičnino in s tem pridobil posest, niti do zaključka glavne obravnave sodišča prve stopnje 22. 3. 2016, tudi teoretično ni mogla preteči.
Pri Pogodbi o priznanju solastninske pravice ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu pododelka 5. 3. 3. ZFPPIPP. Stranki sta s to pogodbo le določili solastninski delež, ki ga je lastnik priznal tožeči stranki zaradi njenih, do sklenitve pogodbe, že realiziranih vlaganj. S pogodbo torej ni bila dogovorjena nobena dolžna izpolnitev tožeče stranke, njene narave pa ne more spremeniti določilo glede plačila stroškov overitve podpisa.
Obstaja notifikacijska dolžnost upnika terjatve iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, da v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upravitelja obvesti o svoji terjatvi. Rok za odstopno upravičenje stečajnega dolžnika v času odločanja sodišča prve stopnje še ni potekel. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku, bi odstopno upravičenje izgubilo pomen.
URS člen 67, 68. ZFPPIPP člen 111, 111/4, 121, 121/1, 127, 127/2-2, 373, 373/2, 421, 443, 443/1, 443/2. ZGD-1 člen 418, 418/1. ZPP člen 385, 385/5-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - razdelitev stečajne mase - delitev naknadno najdenega premoženja - edini družbenik izbrisane družbe - državljanstvo - lastninska pravica tujca na nepremičnini - pravica do zasebne lastnine - prepoved pridobitve lastninske pravice na nepremičnini
V primeru, ko je najdeno premoženje izbrisane družbe nepremičnina oziroma solastniški delež na nepremičnini, je možnost pridobitve (so)lastninske pravice (edine) družbenice izbrisane družbe na takšnem premoženju glede na določbo 68. člena Ustave odvisna od statusa državljanstva družbenice. Materialnopravno zmotno je namreč stališče družbenice izbrisane družbe in stečajne upraviteljice v odgovorih na zahtevo za varstvo zakonitosti, da status državljanstva ni odločilen, ker naj bi šlo za univerzalno pravno nasledstvo družbenika nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Ovira za pridobitev lastninske pravice tujega državljana na nepremičninah je urejena v 68. členu Ustave. Določb 373. člena ZFPPIPP in 418. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati kot zakona v smislu 68. člena Ustave, s katerim bi bila urejena pravica vseh tujih državljanov, da na tej podlagi lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave glede zamejitve njenih učinkov velja osnovno pravilo iz četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Določbo 18. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP o smiselni uporabi 212. člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave je zato treba razlagati tako, da dolžnik pri opredelitvi vsote terjatev posameznega upnika v posodobljenem seznamu terjatev lahko upošteva tudi pravilo iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP. Če dolžnik pri sestavi posodobljenega seznama terjatev tega pravila ni upošteval, je s tem izključil učinke poenostavljene prisilne poravnave za stranske terjatve, zapadle do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Vprašanje teka obresti od glavnice, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, od začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave dalje, pa je materialnopravno vprašanje, ki je predmet urejanja v samem postopku prisilne poravnave in mora biti urejeno s sklepom o potrditvi prisilne poravnave (tretja alineja 2. točke prvega odstavka 210. člena v zvezi s 17. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP).