prijava ločitvene pravice - zavarovanje tujega dolga - zavarovanje obveznosti - zavarovanje za tuj dolg (obveznost) - začetek stečajnega postopka zoper realnega dolžnika - poplačilo upnikove terjatve
Tožena stranka ima terjatev zoper glavnega dolžnika, ki jo je prijavila v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom (stečajni postopek A). V zavarovanje te terjatve je bila na nepremičnem premoženju glavnega dolžnika ustanovljena hipoteka. Glavni dolžnik je še pred začetkom stečajnega postopka zastavljeno nepremično premoženje prenesel na drugo osebo, nad katero se je pozneje začel postopek osebnega stečaja (stečajni postopek B). Tožena stranka v stečajnem postopku B uveljavlja ločitveno pravico na nepremičninah, obremenjenih s hipoteko. Stečajni dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja (stečajni postopek B), ni osebni dolžnik tožene stranke, saj z njo ni v nobenem obligacijsko-pravnem razmerju. Tožena stranka ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice v stečajnem postopku B, in sicer do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja. Ker je stečajni dolžnik v stečajnem postopku B zgolj realni dolžnik, njegova obveznost preneha, četudi kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavljanja hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane terjatve zoper glavnega dolžnika.
Obstoj zgolj ločitvene pravice v korist tožene stranke v stečajnem postopku B ne nasprotuje načelu akcesornosti, saj je ta podana med terjatvijo tožene stranke zoper glavnega dolžnika kot glavno pravico, prijavljeno v stečajnem postopku A, in ločitveno pravico na nepremičnem premoženju stečajnega dolžnika kot stransko pravico, prijavljeno v stečajnem postopku B.
zastavna pravica na denarni terjatvi - anticipirana zastavna pravica - rubež denarne terjatve - stečajni postopek nad dolžnikom - ločitvena pravica - nastanek ločitvene pravice - nadaljevanje poslovanja - bodoče terjatve - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - razpolagalna sposobnost - načelo enakega obravnavanja upnikov - dopuščena revizija
Tožnica je pridobila zastavno pravico na obstoječih in bodočih denarnih terjatvah toženke s sklepom o rubežu. Nad toženko se je v vmesnem času začel stečajni postopek, sodišče pa je dovolilo nadaljevanje poslovanja v razmerju, v katerem so nastajale denarne terjatve, ki so bile predmet sklepa o rubežu.
Ločitvena pravica tožnice je veljavno nastala le na denarnih terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je namreč odločilna razpolagalna sposobnost dolžnika, ki jo ta z začetkom stečajnega postopka izgubi. Tudi kadar gre za prisilni nastanek zastavne pravice in nastanek ni odvisen od voljnega ravnanja dolžnika, temveč nastane s samim nastankom terjatve, se mora terjatev vsaj za ti. juridično sekundo ustaviti v premoženjski sferi dolžnika.
Na terjatvi, ki nastane po začetku stečajnega postopka, ko dolžnik ni več razpolagalno sposoben, zato ne more nastati niti zastavna pravica na podlagi sklepa o rubežu. Tudi nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika ni razlikovalni element v zvezi z vprašanjem možnosti veljavnega nastanka ločitvene pravice po začetku stečajnega postopka. Dovoljenje sodišča stečajnemu dolžniku, da nadaljuje s poslovanjem, po veljavni pravni ureditvi v ničemer ne vpliva na položaj upnika. Poslovanje stečajnega dolžnika tudi ne pomeni morebitne ponovne pridobitve razpolagalne sposobnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00035020
ZPP člen 2, 182, 182/3. URS člen 23. OZ člen 40, 255. ZFPPIPP člen 271.
prodajna pogodba - nedopusten nagib - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - slamnati kupec - ničnostna tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - osebni stečaj - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - primarni tožbeni zahtevek - delno zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Zavrženje tožbe v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom avtomatično in samo po sebi ne zahteva tudi zavrženja tožbe glede podrednega zahtevka. V 182. členu ZPP je tako res določeno, da sodišče o podrednem zahtevku odloči, če je pred njim postavljen zahtevek neutemeljen. A namen te določbe je, tožniku zagotoviti pravno varstvo, kot ga želi: o zahtevkih odločiti po z njegove strani določenem vrstnem redu. Če se izkaže, da do primarno uveljavljenega varstva ni upravičen, je torej treba presoditi, ali mu je to mogoče zagotoviti v okviru drugega (podrednega) zahtevka.
Zavedanje dolžnika (in pogosto tudi osebe s katero je bilo dejanje sklenjeno ali v korist katere je bilo opravljeno), da bo zaradi pravnega dejanja upnik oškodovan, je pogoj za njegovo uspešno izpodbijanje. Sklenitev posla ob takšnem zavedanju, je (lahko) vsebinsko podobna sklenitvi posla z (nedopustnim) nagibom dolžnika (in njegovega pogodbenega partnerja), da upnika izigrata (preprečita ali zmanjšata možnosti za njegovo poplačilo). Ključna razlika je v tem, kakšna je bila ob sklenitvi posla volja (oziroma kakšen je bil namen) pogodbenih strank. Če sta se zgolj zavedali, da obstaja možnost oškodovanja upnikov, je dejanje izpodbojno. Če pa je bil njun namen (in s tem ključen nagib za sklenitev pogodbe) prav oškodovanje upnikov, je primernejša ničnostna sankcija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00039817
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - stečajni postopek - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - vrnitev posojila
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšne pravne učinke ima določba prvega odstavka 498. člena ZGD-1, ki določa, da se t.i. kapitalsko posojilo v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje družbe, na terjatev družbenika za vračilo takega posojila.
Če likvidacijski upravitelj zgolj unovčuje premoženje likvidirane družbe in poplačuje upnike, kar je njegova poglavitna zakonsko opredeljena naloga (412. člen ZGD-1), res ne opravlja nalog poslovodje, za katerega je bistveno, da vodi posle družbe (10. člen ZGD-1). Vendar pa lahko likvidacijski upravitelj tudi nadaljuje dejavnost likvidirane družbe s sklepanjem novih poslov s soglasjem organa, ki je sprejel sklep o likvidaciji (413. člen ZGD-1). V takem primeru vodi posle družbe in se njegova vloga v bistvenem ne razlikuje od vloge poslovodje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00032398
ZKP člen 506, 506/4.. KZ-1 člen 61.. URS člen 34.
preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - podaljšanje roka za izpolnitev - postopek osebnega stečaja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obsojencu kljub ugotovitvi, da je zoper njega začet postopek osebnega stečaja, ki mu objektivno onemogoča izpolnitev naloženih obveznosti iz pogojne obsodbe, podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti iz pogojne obsodbe, poseglo v obsojenčevo ustavno pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS in s tem kršilo 61. člen KZ-1. Diskrecijsko pravico iz kazenskega zakona bi moralo namreč v okoliščinah konkretne zadeve uporabiti na način, da s sprejeto odločitvijo ne bi kršilo obsojenčevih ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - insolventnost dolžnika - začetek stečajnega postopka - nemožnost izpolnitve - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe - odstopna pravica - razmerje med OZ in ZFPPIPP - dopuščena revizija
Začetek stečajnega postopka načeloma ne vpliva na veljavnost in učinkovanje vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Zato je te učinke na pogodbo treba presojati po splošnih pravilih obligacijskega prava, kar obenem pomeni, da začetek stečaja nad eno od strank vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe načeloma v ničemer ne zoži obsega razlogov glede veljavnosti in učinkovanja take pogodbe, ki izhajajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. Zato velja, da ZFPPIPP tudi ne izključuje uporabe drugih (splošnih) pravil obligacijskega prava o odstopni pravici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00032209
ZUS-1 člen 2, 73, 73/1. ZPP člen 365, 365-1 367b.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - redni upravni spor - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - zavrženje nedovoljene pritožbe - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tako imenovanem rednem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost aktov uprave, je pritožba dovoljena le, kadar sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje in na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni izvedlo glavne obravnave in torej samo ni dodatno ugotavljalo dejanskega stanja.
Ob takem procesnem dejanskem stanju zadeve, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, pritožba ni dovoljena. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati.
Ker je pritožnik rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudil zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, mu zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko pritožnik od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa, vloži predlog za dopustitev revizije v zakonskem roku za njegovo vložitev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/2, 73/4, 97, 97a. ZFPPIPP člen 264.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodišča
Če se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja splošna prepoved pobota, ki je ne izključuje niti ureditev 97. oziroma 97.a člena ZDavP-2. Ker gre torej za drugačne okoliščine kot v zadevah X Ips 33/2016 in X Ips 385/2015 je Vrhovno sodišče presodilo, da tožena stranka v primeru, kot je obravnavani, nima pravne podlage za zavrnitev vračila presežka DDV. Sodišče prve stopnje je po navedenem napačno uporabilo materialno pravo. Enako kot tožena stranka v drugostopenjski odločbi (ki je svojo odločitev oprla na 261. člen ZFPPIPP) je napačno opredelilo trenutek nastanka revidentovih terjatev in posledično pobot napačno presodilo kot dopusten.
družbeni kapital - lastninjenje podjetij - stečajni postopek - izločitvena pravica v stečaju - izločitvena pravica na terjatvah - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je dopustilo vprašanje, ki zadeva uveljavljanje izločitvene pravice na (denarni) terjatvi. Prva točka izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila potrjena s sodbo sodišča druge stopnje, sama po sebi ni povsem jasna. Razumeti jo je mogoče bodisi tako, da je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice tožeče stranke na denarni terjatvi (tožene stranke) do C., d. o. o., bodisi da je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o. Ker je denarna terjatev tožene stranke do R., d.o.o. na pravno prednico tožeče stranke ex lege prešla 1. 5. 1998 (10. točka te obrazložitve), izločitvena pravica na terjatvi tožene stranke do C., d. o. o. v času stečajnega postopka nad toženo stranko že pojmovno ni več mogoča. Če pa je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o., to s stečajnim postopkom nad toženo stranko nima nobene zveze. Ne glede na to, ali je tožeča stranka s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja izločitvene pravice tožeče stranke na denarni terjatvi tožene stranke do C., d.o.o. ali pa izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o., se v obeh primerih odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje glasi, da izločitvene pravice na denarni terjatvi v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00031108
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odgovornost države za delo stečajnega sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - začetek stečajnega postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da ni podana protipravnost ravnanja stečajnega sodišča v smislu 26. člena URS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00030627
ZPP člen 367a, 367a/2.
zastavna pravica - stvarnopravno zavarovanje terjatve - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - vpis v register - predlog za vpis - plačilo pristojbine - pojasnilna dolžnost notarja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje volj - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - hipoteka - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - rubež - stečajna masa - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali in v katerih okoliščinah sklenitev sporazuma o ustanovitvi registrske zastavne pravice na premičninah v neposredno izvršljivem notarskem zapisu nalaga obveznost notarju, ki je ta notarski zapis sklenil, da nemudoma po sklenitvi tega sporazuma poda zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice na premičninah v register neposestnih zastavnih pravic pri AJPES-u.
Vsi posli, pogodbi o zavarovanju obveznosti, prodajni pogodbi in kompenzacija, so sklenjeni v izpodbojnem obdobju. To pomeni, da bi upniki lahko prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če ta dejanja ne bi bila opravljena.
Tožnica je postavila tožbeni zahtevek na razveljavitev učinka prodaje in prenosa lastninske pravice na nepremičninah. V prodajni pogodbi sta vsebovana zavezovalni pravni posel in razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo). S tem je hkrati izpodbila učinek obeh pravnih poslov in poseben oblikovalni zahtevek za razveljavitev učinkov zemljiškoknjižnega dovolila ni potreben.
Določba 278. člena ZFPPIPP ne vsebuje pravil o zamudi in začetku teka zamudnih obresti, zato je treba v tem delu uporabiti splošna pravila, ki so urejena v OZ. Čeprav nastanejo pravne posledice sodbe za izpodbijanje dejanj skladno s prvim odstavkom 278. člena ZFPPIPP po pravnomočnosti sodbe, se v obravnavani zadevi uveljavlja povračilni zahtevek. Zato je treba drugi odstavek 278. člena ZFPPIPP uporabiti v zvezi s 193. členom OZ, ki določa, da je treba neupravičeno pridobljeno vrniti (vsaj) od dneva vložitve tožbe.
zahteva za presojo ustavnosti - ZFPPIPP - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izguba pravice
ZUstS v 44. členu ureja le pravne posledice razveljavitvene odločbe, in sicer se po tem določilu zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pravne posledice ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča pa v zakonodaji niso urejene. Ker je zakon neizogibno protiustaven že od njegovega sprejema naprej - Ustavno sodišče njegovo protiustavnost zgolj ugotovi - je ustavnoskladna razlaga pravnih posledic ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča na vložene revizije, o katerih še ni bilo odločeno, taka, da ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se upnikova zastavna (ločitvena) pravica z rubežem terjatve, nastale na podlagi sodne odločbe, razteza tudi na terjatve stečajnega dolžnika, nastale po začetku stečajnega postopka, če je sodišče na podlagi določbe 317. člena ZFPPIPP stečajnemu dolžniku dovolilo nadaljevanje poslovanja v pravnem razmerju, iz katerega te terjatve nastajajo.
SPZ člen 92, 101. ZZad člen 74, 74/2. OZ člen 190. ZFPPIPP člen 279, 299, 299/7, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1, 310/3, 311, 311/3, 330, 342.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - premoženje zadrug - izločitvena pravica - uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - stvarnopravno varstvo po SPZ - prenehanje izločitvene pravice - odločba Ustavnega sodišča - presoja ustavnosti ZFPPIPP - neustavnost zakona - pravica do zasebne lastnine - napotitveni sklep stečajnega senata
Pravila o prijavi in preizkusu izločitvenih pravic so namenjena uresničevanju načela koncentracije postopka. Prenehanje izločitvene pravice na podlagi tretjega odstavka 310. člena in tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP na podlagi 2. točke četrtega odstavka 330. člena ZFPPIPP je tudi predpostavka, ki dovoljuje začetek postopka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Unovčenje premoženja stečajnega dolžnika z namenom poplačila upnikov je namreč temeljni namen stečajnega postopka. Poseg v pravico do zasebne lastnine, kot ga predvidevata 310. in 311. člen ZFPPIPP, sicer zasleduje ustavno dopusten cilj, ni pa zakonska ureditev prenehanja izločitvene pravice prestala testa sorazmernosti, saj prenehanje izločitvene pravice (in posledično prenehanje lastninske pravice) na splošno ni pogoj za začetek postopka prodaje premoženja. Upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo (v zakonskem roku treh mesecev), tvegajo le, da bo premoženje prodano, s čimer bodo na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izločitveno in posledično lastninsko pravico izgubili.
Ob upoštevanju načela koncentracije stečajnega postopka iz 227. člena ZFPPIPP izločitveni upnik tako v razmerju do stečajnega dolžnika izgubi (tudi) varstvo po splošnih pravilih civilnega (stvarnega) prava šele s prenehanjem izločitvene pravice.
1. ali sta bili v konkretnem primeru pravilno uporabljeni določbi 28. in 30. člena Obligacijskega zakonika glede sprejema ponudbe za sklenitev Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1 ter Aneksa k tej pogodbi in ali je bila v konkretnem primeru predmetna pogodba veljavno sklenjena,
2. ali se fiduciarni odstop terjatev v zavarovanje po Dogovoru o zavarovanju terjatev in Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 207. členu Stvarnopravnega zakonika razteza tudi na novo nastalo terjatev po Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 1,
3. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja predpostavk neupravičene obogatitve na podlagi določbe 190. člena Obligacijskega zakonika glede vrnitve unovčenih terjatev na podlagi fiduciarne cesije ter glede na prenos unovčenih terjatev in zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
4. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede podanih pobotnih ugovorov,
5. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede izvršitve povratne cesije odstopljenih terjatev glede na to, da je odstopnik v stečaju ter glede na prenos zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
6. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja ločitvene pravice druge toženke na terjatvah do zdravstvenih zavarovalnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00031311
OZ člen 131. ZFPPod člen 12, 15, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - odškodninska odgovornost članov uprave - nelikvidnost - vzročna zveza - izključitev odškodninske odgovornosti - omejitev odškodninske odgovornosti - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali protipravno ravnanje kršitve obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost na podlagi 131. člena OZ, oziroma, ali je lahko 131. člen OZ "drugi zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00029913
OZ člen 1018, 1022, 1024, 1024/1, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. SZ člen 24, 24/4, 24/5. ZFPPIPP člen 382/2, 408, 408/1, 409, 409/1.
najemna pogodba - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - poroštvo - odgovornost poroka - zakonita subrogacija - regresna terjatev - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - iztožljiva terjatev - naturalna terjatev - dopuščena revizija
Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom o odpustu obveznosti (158. člen Ustave).