Nezapadle terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov se z začetkom stečajnega postopka ne štejejo kot zapadle tako, kot to določa 1. odst. 100. čl. ZPPSL za nezapadle terjatve upnikov do stečajnega dolžnika.
revizija - dovoljenost revizije - stečajni postopek - likvidacija
Po določbi 3. odst. 8. čl. ZPPSL/89 v stečajnem postopku ni mogoče vložiti revizije. Za likvidacijski postopek zakon nima drugačne določbe in se zato na podlagi 1. odst. 157. čl. uporablja določba 3. odst. 8. čl. tudi za postopek likvidacije.
stečaj - odstop od pogodbe - novacija - učinek odstopa od pogodbe po stečajnem zakonu na pogodbo o prenovitvi
Odstop od pogodbe o prenovitvi po določbah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list SFRJ štev. 84/89; v nadaljevanju: ZPPSL) ne učinkuje po 352. členu ZOR.
Pri sukcesivnem izpolnjevanju pogodbene obveznosti ob dejstvu, da je bila ta ob začetku stečaja delno izpolnjena, je za ugotovitev, ali je učinkovala izjava o odstopu od pogodbe na celotno pogodbeno obveznost, ali samo na njen del, odločilno, kakšen pomen je imela za tožečo stranko neizpolnitev bodočih delnih obveznosti glede na že izpolnjene delne obveznosti.
ZPPSL (1993) člen 91, 91/1, 95. ZPP (1977) člen 212, 212-4, 214.
začasna odredba - stečajni postopek - prekinitev postopka - vloge strank v prekinjenem postopku
Začasna odredba, ki je v stečajnem postopku možna, je začasna odredba iz 95. člena ZPPSL.
O predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem v postopku, ki je prekinjen zaradi stečaja, ne odloča stečajno sodišče (stečajni senat). Stranka lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe v prekinjenem postopku. Z njim ravna sodišče v skladu z določbami ZPP, ki urejajo pravne posledice prekinitve postopka (214. čl. ZPP).
Izraz "pravna dejanja" (to so tudi opustitve - 2. odst. 112. člena ZPPSL) zajema tudi procesna dejanja. Opustitev nekega procesnega dejanja pa je predmet izpodbijanja v stečaju samo, če je tako poslabšala dolžnikov procesni položaj, da je imelo to za posledico takšno zmanjšanje stečajne mase, ki ga lahko opredelimo z oškodovanjem upnikov oz. naklanjanjem ugodnosti upnikom.
Za vložitev tožbe namesto stečajnega dolžnika izven izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ZPPSL upnikov ne opravičuje.
Če je tožena stranka pobotala terjatev, ki je po 341. členu ZOR ni mogoče pobotati, okoliščina, da druga stranka pravnega razmerja njeni pobotni izjavi ni ugovarjala, pobota še ni napravila veljavnega. Upnik stečajnega dolžnika lahko izpodbija samo pravna dejanja stečajnega dolžnika, in to samo tista, ki jih je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka (1. odst. 112. člena ZPPSL). Zato tožeča stranka tistih pravnih dejanj, ki jih je storila tožena stranka, ne pa stečajni dolžnik, to je njenih enostranskih pobotanj, ne more izpodbijati.
ZPPSL (1989) člen 129.ZOR člen 31, 31/1, 39, 39/1, 229, 229/1, 462, 462/1, 604, 604/1, 604/2.
ponudba - sprejem ponudbe - cena - vabilo za zbiranje ponudb - prodaja dolžnika kot pravne osebe
"Vabilo za zbiranje ponudb", ki ne vsebuje cene kot bistvenega sestavnega dela prodajne pogodbe, ni ponudba, ampak vabilo k ponudbam, ki vabilca zavezuje k sklenitvi pogodbe, če ni te obveznosti izrecno izključil. Če obveznosti sklenitve pogodbe ni izključil, mora skleniti pogodbo o prodaji stečajnega dolžnika z najugodnejšim ponudnikom. Tisti, ki meni, da je najugodnejši ponudnik lahko zahteva sklenitev pogodbe s tožbo.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - vrednost točke - zaključek stečajnega postopka - občina prevzame stanovanja stečajnega dolžnika
Po 5.odst. 117. čl. SZ je moral "lastnik" stanovanja skleniti prodajno pogodbo najkasneje v roku 30 dni po vložitvi zahteve. Zaradi tako določene "lastnikove" obveznosti imetnik stanovanjske pravice, ki uspe s tožbo na sklenitev prodajne pogodbe, ker je "lastnik" neutemeljeno odklonil njeno sklenitev, ne sme biti prikrajšan. To pa mu je mogoče zagotoviti le na način, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi jih imel, če "lastnik" z izpolnitvijo svoje obveznosti ne bi odlašal. Zato mora "lastnik" prodati stanovanje za kupnino, ki vsebuje vrednost točke na trideseti dan od vložene zahteve.
Prevzem stanovanj po zaključku stečaja po 148. čl. ZPPSL ne vpliva na vsebino obveznosti prodaje stanovanja po 5. odst. 117. čl. SZ.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - odstop terjatve s pogodbo (cesija)
1. Cesija je neobičajen način izterjave terjatve po 113. čl. ZPPSL, zato se obstoj subjektivne predpostavke izpodbijanja domneva.
2. Nadomestitev pravno nepravilnega razlogovanja na 1. stopnji s pravno pravilnim na 2. stopnji ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ampak pravilna uporaba materialnega prava.
Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela člen 189, 199, 199/1, 199/3-1. ZPPSL člen 102, 112, 112/1, 112/3-1.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - obresti
1. Če so sicer izpolnjene predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, se po ZSPOZD šteje, da je prišlo do naklanjanja ugodnosti upnikom oz. oškodovanja upnikov, čim ob začetku stečajnega postopka stečajna masa ni zadoščala za popolno poplačilo terjatev (prenehanje obrestovanja in učinki inflacije).
2. Čim v dvostransko obveznem pravnem poslu ni prišlo do istočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti obeh pogodbenih strank oz. do izpolnitve v najkrajšem časovnem razmaku, ima poznejša izpolnitev pogodbene obveznosti (bodočega) stečajnega dolžnika značaj naklanjanja ugodnosti posameznem upniku.
stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - terjatve v tuji valuti - terjatve z valutno klavzulo
Vsi razlogi, zaradi katerih se terjatve v tuji valuti preračunajo v tolarsko vrednost, veljajo tudi za terjatve, zavarovane z devizno klavzulo. V obeh primerih je pri rednem plačilu odločilen tečaj na dan plačila. Ta tečaj pa v stečajnem postopku ni mogoč, ker je treba terjatve ugotavljati po enotnem kriteriju in ker delitev ni mogoča, če ni vnaprej znan obseg priznane terjatve.
Od vložitve zahtevka na plačilo procesnih obresti tečejo od glavne terjatve še naprej obresti po enaki obrestni meri, po kateri so tekle do takrat, od kapitaliziranega zneska zapadlih neplačanih obresti pa po zakoniti obrestni meri zamudnih obresti (izven določbe 2. odst. 277. člena ZOR).
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00683
ZOR člen 210, 399. ZPPSL člen 100, 100/3. ZPP (1977) člen 494, 494/2.
zamudne obresti - pogodbene obresti - terjatve v tuji valuti - postopek v gospodarskih sporih - sodnik posameznik
Pravno praznino, ki je v našem pravnem redu glede zamudnih obresti na devizne terjatve, je treba zapolniti z analogijo s predpisom, ki ureja obrestno mero pogodbenih obresti, kadar so te dogovorjene, obrestna mera pa ni določena.
Okoliščina, da je tožeča stranka poravnala svojo obveznost s cesijo in ne z denarnim nakazilom, do česar bi bila tožena stranka upravičena, kaže, da ni šlo za običajen način poravnave terjatve.
Ali je podana ena od predpostavk (katerakoli) iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, je treba presojati glede na situacijo, kakršna je bila ob začetku stečajnega postopka.
stečaj - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - pravdni postopek začet po poteku osemdnevnega roka - pravni interes na tožbo do delitve stečajne mase
Vprašanje, kdaj stečajni senat upošteva tiste prerekane terjatve pri delitvi stečajne mase, glede katerih upniki tožb na ugotovitev njihovega obstoja niso vložili v roku iz 1. odst. 127. čl. ZPPSL, ni identično vprašanju, do kdaj imajo takšni upniki pravni interes za ugotovitev obstoja terjatve.
ZPPSL člen 125, 127, 127/2, 12, 115, 99/1, 125/3, 8, 8/4. ZPP (1977) člen 333, 212, 212/4, 215, 215/1. ZIP člen 50, 50-8, 50-11.
ugotovitev prerekane terjatve - ugotovitvena tožba na neobstoj terjatve - izvršilna listina - pravnomočnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - razlogi za prerekanje terjatve upnika, ki je za to terjatev že pridobil izvršilno listino
Z ugotovitveno tožbo po 2. odst. 127. čl. ZPPSL ni moč v pravdnem postopku ponovno ugotavljati, ali (ne)obstoji terjatev, za katero je upnik pred uvedbo stečajnega postopka pridobil izvršilni naslov.