Okoliščina, da je tožeča stranka poravnala svojo obveznost s cesijo in ne z denarnim nakazilom, do česar bi bila tožena stranka upravičena, kaže, da ni šlo za običajen način poravnave terjatve.
Ali je podana ena od predpostavk (katerakoli) iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, je treba presojati glede na situacijo, kakršna je bila ob začetku stečajnega postopka.
stečaj - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - pravdni postopek začet po poteku osemdnevnega roka - pravni interes na tožbo do delitve stečajne mase
Vprašanje, kdaj stečajni senat upošteva tiste prerekane terjatve pri delitvi stečajne mase, glede katerih upniki tožb na ugotovitev njihovega obstoja niso vložili v roku iz 1. odst. 127. čl. ZPPSL, ni identično vprašanju, do kdaj imajo takšni upniki pravni interes za ugotovitev obstoja terjatve.
ZPPSL člen 125, 127, 127/2, 12, 115, 99/1, 125/3, 8, 8/4. ZPP (1977) člen 333, 212, 212/4, 215, 215/1. ZIP člen 50, 50-8, 50-11.
ugotovitev prerekane terjatve - ugotovitvena tožba na neobstoj terjatve - izvršilna listina - pravnomočnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - razlogi za prerekanje terjatve upnika, ki je za to terjatev že pridobil izvršilno listino
Z ugotovitveno tožbo po 2. odst. 127. čl. ZPPSL ni moč v pravdnem postopku ponovno ugotavljati, ali (ne)obstoji terjatev, za katero je upnik pred uvedbo stečajnega postopka pridobil izvršilni naslov.
stečaj - poplačilo upnikov - razdelitev - pogoji za začetek razdelitve - zavarovanje izplačila prerekanih terjatev - zahteva za varstvo zakonitosti
1) "Precejšen del premoženja" ni več kot polovica. Kdaj je vnovčen precejšen del premoženja kot pogoj za začetek razdelitve je odvisno od vsakega primera posebej.
2) Za zavarovanje izplačil prerekanih terjatev je treba pri glavni delitvi rezervirati sorazmeren del sredstev samo za tiste upnike, ki so svojo terjatev pravočasno prijavili in nato tudi pravočasno vložili tožbo za njeno ugotovitev.
3) Upnik se rezervaciji sredstev za zavarovanje plačila terjatve lahko odpove.
Aktivno legitimiran za vložitev izpodbojne tožbe je (poleg upnika stečajnega dolžnika) stečajni dolžnik, ki ga zastopa stečajni upravitelj, in ne stečajni upravitelj. Institut cesije ni istoveten institutu mandata.
stečaj - oblikovanje stečajne mase - izpodbijanje pravnih dejanj
V stečajno maso (v dolžnikovo premoženje) ne spadajo dolžnikove obveznosti. Dolžnikove obveznosti se v stečajnem postopku ne prodajajo, ampak se iz stečajne mase poravnavajo.
Tožeča stranka je pred začetkom stečajnega postopka odstopila toženi stranki svojo terjatev, ki jo je imela proti neki zadrugi in to ne proti plačilu ampak namesto izpolnitve svoje obveznosti do nje (1. odstavek 444. člena ZOR). Če bi takšno stanje ostalo, bi tožena stranka tako prišla kot upnik tožeče stranke v primerjavi z drugimi njenimi upniki v ugodnejši položaj. To pa je eden od objektivnih dejanskih stanov iz 1. točke 3. odstavka 112. člena ZPPSL, na podlagi katerega je mogoče izpodbijati v stečaju pravno dejanje stečajnega dolžnika, storjeno pred začetkom stečajnega postopka, če je podan tudi subjektivni dejanski stan, ki ga določa ista zakonska določba.
ZPPSL člen 106, 106/1. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
stečaj - pobot terjatev - prepoved pobota
V pretežnem delu revizije se ukvarja tožena stranka z vprašanjem obstoja subjektivnega dejanskega stanja, ki je predpostavka nedovoljenosti pobota po 1. odstavku 106. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, oziroma z načinom njegovega ugotavljanja. Obstoj subjektivnega dejanskega stanja in način ugotavljanja njegovega obstoja so dejanska vprašanja. Ta niso predmet revizijskega obravnavanja (3. odstavek 385. člena ZPP).
ZPP (1977) člen 23, 23/3. ZPPSL člen 125, 125/3, 127, 127/1, 140, 140/2, 140/3.
stečaj - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela
Redno sodišče je pristojno za odločanje v sporu o tem, do katerega zneska je terjatev delavca, ki jo je stečajni upravitelj priznal, privilegirana terjatev, ki se poravna kot stroški stečajnega postopka, v katerem delu pa je neprivilegirana terjatev, ki se poplača v stečajnem postopku enakopravno z drugimi terjatvami iz stečajne mase; tak spor nima vsebine delovnega spora.