izvršba zoper dolžnika v stečaju - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izvršbe in zavarovanja - stroški stečajnega postopka - prijavljanje terjatev - stroški, ki se poplačajo
V konkretni izvršilni zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v G. z dne 9.5.1995, opr.št. P 34/95-14, s katerim so bili upniku po umiku tožbe odmerjeni pravdni stroški in naloženi v plačilo dolžniku. Dolžnik je vložil tožbo v omenjeni pravdni zadevi že po uvedbi stečajnega postopka, do katere je po podatkih spisa prišlo dne 6.6.1994. Tako upnikova terjatev ob uvedbi stečajnega postopka ni obstajala. V 4.odst. 111.čl. ZPPSL je določena izjema od načela v 1.odst. tega člena, ko ni mogoče dovoliti izvršbe proti stečajnemu dolžniku. Ta izjema je določena za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Med take terjatve je treba šteti tudi stroške, ki jih je upniku povzročil dolžnik v stečaju z vložitvijo tožbe, katero je umaknil.
ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika
Premoženje stečajnega dolžnika, na katerem je mogoče uveljavljati ločitveno pravico, je le aktiva. Na dolgovih stečajnega dolžnika že pojmovno ni mogoče pridobitvi ločitvene pravice.
carinski postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
Uvedba stečajnega postopka bi lahko imela vpliv na že uvedeni carinski postopek le, če bi take pravne posledice določal materialni zakon (carinski ali stečajni).
Če je bil pravdni postopek prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, stečajni senat pa napoti upnika, da začne ustrezen postopek zato, ker je stečajni upravitelj njegovo terjatev prerekal, more upnik predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka. Če tega ne stori, ampak vloži novo tožbo, jo sodišče zavrne.
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku zoper enega stečajnega dolžnika se ne šteje za pravočasno tudi v stečajnem postopku zoper drugega stečajnega dolžnika. Če je bila v tem prijavljena po preteku roka za vložitev prijave, jo sodišče zavrže.
Po določbah 124. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list bivše federacije, št. 84/89) in naslednjih členov navedenega predpisa, lahko upnik s tožbo zoper stečajnega dolžnika zahteva ugotovitev zgolj svoje terjatve, ta pa je potem predmet glavnega razdelitvenega naroka, ki se opravi v stečajnem postopku.
ZPPSL 1989 člen 89, 121, 122, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 144. ZPP (1977) člen 288, 288/2.
prijava terjatev v stečajnem postopku - opredelitev terjatve z dejansko podlago
Obstoja terjatve, prijavljene v stečajnem postopku na določeni dejanski podlagi, ki je bila prerekana, ni mogoče nato v pravdnem postopku ugotavljati na podlagi druge dejanske podlage. Če tožnik (upnik) temelji tožbeni zahtevek na drugi dejanski podlagi, sodišče tožbo zavrže.
ZPPSL (1989) člen 121, 121/1, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 127, 127/1, 147. ZPP (1977) člen 288, 288/2.
prijava terjatev v stečajnem postopku - pravni interes
Upniki stečajnega dolžnika morajo v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, glede katerih želijo, da bi bile upoštevane pri razdelitvi stečajne mase, tudi terjatve na plačilo obresti.
Če napoti stečajni senat upnika na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, mu je pravni interes priznan že s sklepom o napotitvi na pravdo. Obstojati pa mora ves čas postopka do konca glavne obravnave. Če v tem času preneha, sodišče tožbo zavrže.
ZPPSL (1989) člen 112, 112-1, 112-2, 113, 113-1, 116, 116/4.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - vrnitev premoženjske koristi v denarju
Poravnava terjatve na način, kakršnega upnik (bodočega) stečajnega dolžnika ni mogel uveljaviti s tožbo, ker za to ni imel pravne podlage, je izterjava terjatve na neobičajen način.
Neobičajen način izterjave ustvarja zakonsko domnevo obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti (uvodni del in 1. točka 113. člen ZPPSL/89).
Pravna posledica uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju je, da mora nasprotna stranka vrniti v stečajno maso premoženjsko korist v denarju.
Če je tožena stranka prišla do poplačila svoje terjatve z dejanjem, pri katerem se domneva, da je vedela ali bi morala vedeti za neugodno ekonomsko - finančno stanje tožeče stranke, ni dobrovernosti, ki je pogoj za prisojo obresti samo od vložitve zahtevka dalje.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - stečaj denacionalizacijskega zavezanca pred uveljavitvijo ZDen
Sedmi udeleženec sicer v reviziji pravilno ugotavlja, da sile in/ali grožnje ni mogoče utemeljevati le s splošnimi razmerami v času, ko je do pravnoposlovnega razpolaganja s premoženjem prišlo.
Stečaj zavezanca, ki je bil uveden pred ZDen, je ovira za denacionalizacijo z vrnitvijo premoženja v naravi. Pravice denacionalizacijskih upravičencev nastanejo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, če zakon za določene učinke ne določa drugače. Drugače določa v 88. členu, v katerem je prepovedano razpolaganje s premoženjem od uveljavitve ZDen dalje. Prepovedano pa je le pravnoposlovno razpolaganje in ne prisilni ukrepi, določeni na podlagi zakona.
Iz stečajne mase je možno izločiti samo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Pogodbeno dogovorjena možnost odtujitve spornih nepremičnin iz premoženja tožene stranke (stečajnega dolžnika) samo s soglasjem tožeče stranke pa takšne pripadnosti ne izključuje.
ZPPSL (1989) člen 92, 157, 157/1.ZOR člen 67, 67/2, 88, 88/1, 70, 70/1. ZVIT člen 130, 131, 131/1, 131/3.
likvidacija - obličnost - oblika pogodbe o prenosu blagovne znamke
I. Ena od pravnih posledic začetka likvidacijskega postopka je prenehanje pravic poslovodnega organa.
II. Glede na to, da zahteva zakon za veljavnost pogodbe o prenosu pravice do znamke pisno obliko, velja ta zahteva tudi za odobritev takšne pogodbe po 1. odst. 88. člena ZOR (analogna uporaba 2. odst. 67. člena ZOR).
ZPP (1977) člen 187, 187/2. ZPPSL člen 127, 127/2.
napotitev na pravdo - pravni interes - izpodbijanje pravnih dejanj
Pravdno sodišče ne more odreči pravnega varstva zaradi pomanjkanja pravnega interesa stranki, napoteni na pravdo, kajti napotitveni sklep tak interes predpostavlja. Sklep o napotitvi na pravdo ima pomen za odločitev v postopku, v katerem ni mogoče odločati o sporih, ki se rešujejo v pravdnem postopku. V obravnavanem primeru se napotitveni sklep sklicuje na drugi odst. 127. čl. ZPPSL, torej na posebni predpis, zaradi česar pravnega interesa ni treba posebej izkazovati (2. odst. 187. čl. ZPP).
ZOR člen 141. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela člen 105.
oderuška pogodba - stečajni upravitelj
Okoliščina, da je sporno pogodbo sklenil stečajni upravitelj, je za presojo te zadeve bistvena. Stečajni upravitelj je organ v stečajnem postopku (105. čl. zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela). Kot tak se ne more sklicevati na neizkušenost, lahkomiselnost in druge okoliščine, ki tvorijo subjektivni dejanski stan oderuštva po 141. čl. ZOR.
I. Vsak, sicer običajen način izterjave (poplačila) obveznosti, lahko postane po stečajnem pravu neobičajen. Neobičajen način izterjave terjatve, ki je podlaga za domnevo iz 113. čl. ZPPSL je tisti način izterjave, katerega upnik pred izvršitvijo izpodbijanega pravnega dejanja ne bi mogel uveljaviti s tožbo.
II. Pravni posledici uspelega izpodbijanja po stečajnem pravu sta dve: 1./ izpodbito pravno dejanje izgubi samo pravni učinek, in še to samo proti stečajni masi, 2./ oseba, proti kateri je bilo izpodbito pravno dejanje storjeno, mora vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbitim dejanjem (4. odst. 116. člena ZPPSL). Nima pa uspelo izpodbijanje za posledico neveljavnosti pravnega posla. Ta ostane v veljavi.
Posledica uspelega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ni prenehanje veljavnosti pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje nek pravni posel. Samo proti stečajni masi preneha učinkovati.
Priviligirano poplačilo lahko zahteva upnik samo iz posebne stečajne mase, na kateri je pridobil ločitveno pravico.
1. ZLPP ne omejuje družbenega pravobranilca samo na zahtevke iz čl. 50/II ZLPP.
2. Noben pravni posel, ki pred uveljavitvijo ZLPP ni bil neveljaven (izpodbojen ali ničen) ni to postal z njegovo uveljavitvijo.
3. Pri oškodovanju družbene lastnine ne gre samo za škodo v smislu pravil odškodninskega prava, ampak za prikrajšanje družbene lastnine, ki se na drugi strani - v zasebni lastnini - izkaže kot njeno povečanje.
4. Revizijsko poročilo službe družbenega knjigovodstva je javna listina, s katero se lahko dokazujejo samo dejstva.
5. V postopkih, ki jih začne po 50. členu ZLPP, ni družbeni pravobranilec omejen samo na zatrjevanje dejstev, ki jih je ugotovila SDK v revizijskem poročilu. Zatrjuje lahko tudi druga. Ta pa mora dokazovati.
6. Prvi odst. 109. člena ZOR ne pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati ali je nek pravni posel ničen, čeprav zatrjevana dejstva ne kažejo na ničnost, mora pa jo po uradni dolžnosti upoštevati, čeprav se stranka, ki naj bi bila zainteresirana za njeno uveljavljanje, nanjo sploh ne sklicuje, iz ugotovljenih dejstev pa izhaja njen obstoj.