Ne drži izvajanje tožene stranke, da bi njen pobotni ugovor ne smel biti zavržen, ker da ne gre za nedopustnost pobota po 119. členu ZPPSL, ker je njena terjatev nastala tako kot tožnikova šele po začetku stečajnega postopka. Slednje sicer drži, saj se v pobot uveljavljena terjatev nanaša v skladu z določilom drugega odstavka 122. člena ZPPSL na škodo, ki jo je utrpela tožena stranka zaradi odstopa stečajnega upravitelja od najemne pogodbe po začetku stečajnega postopka. Toda po določilu 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL morajo upniki kot stečajni upniki (kot so označeni v citiranem drugem odstavku 122. člena) prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe, v določenem roku stečajnemu senatu, kot morajo tudi ostali stečajni upniki prijaviti po prvem odstavku 137. člena svoje terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. To pomeni, da ima upniška terjatev, ki se nanaša na škodo zaradi odpovedi pogodbe po začetku stečajnega postopka, značaj terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka; nima torej značaja stroškov stečajnega postopka oziroma se ne šteje kot strošek stečajnega postopka (glej 158. člen in drugi ter tretji odstavek 160. člena ZPPSL). To očitno zato, ker se eventuelna škoda zaradi odpovedi pogodbe vendarle nanaša na pogodbeno razmerje, ki je obstojalo pred začetkom stečajnega postopka. Zato je bilo treba v konkretni zadevi uporabiti določilo 119. člena ZPP in ne dovoliti po toženi stranki uveljavljenega pobota.
Sicer pa je sodišče druge stopnje pravilno zavrglo pobotni ugovor tudi zato, ker tožena stranka zanj ni izkazala pravnega interesa, saj svoje terjatve zaradi škode kot posledice odpovedi najemne pogodbe ni prijavila pravočasno v roku iz že citiranega določila 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL in je zato bila njena prepozna prijava pravnomočno zavržena že v stečajnem postopku nad sedanjo tožečo stranko. Ne v stečajnem postopku ne izven njega zato tožena stranka ne more več uveljavljati navedene terjatve do tožeče stranke.
stečajna masa - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - prodaja premoženja - uveljavljanje nepravilnosti
1. Stvari, ki so pri dolžniku ob začetku stečajnega postopka, pa niso njegove (jih nima), ne gredo v stečajno maso. Če ni dvoma, da stvari, ki so pri stečajnem dolžniku ob začetku stečajnega postopka, niso njegove, ne pridejo v stečajno maso in jih ni mogoče prodajati kot del stečajne mase.
2. Nepravilnosti v postopku prodaje je mogoče uveljavljati samo s tožbo na neveljavnost pogodbe iz 4. odst. 154. člena ZPPSL.
ZPP (1977) člen 496a, 373. ZPPSL (1989) člen 105, 105/2.
pritožba - novote v pritožbenem postopku - gospodarski spori - odločanje na drugi stopnji - sprememba izpodbijane odločbe - pobotanje v stečajnem postopku
1. V gospodarskih sporih je treba navajati dejstva in predložiti dokaze že v postopku pred sodiščem prve stopnje (496.a člen ZPP).
2. V primerih iz 2. in 4. točke 373. člena ZPP lahko spremeni pritožbeno sodišče odločbo 1. stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
3. V stečajnem postopku lahko pride do pobotanja samo tistih terjatev, glede katerih so izpolnjene vse predpostavke po zakonu o obligacijskih razmerjih, upoštevajoč pri tem še specialne določbe 105. in 107. člena ZPPSL. Ena od teh predpostavk je tudi vzajemnost.
ZPPSL člen 94, 94/1, 94/3, 103, 103/1, 180, 180/2. ZPP (1977) člen 365, 365/1, 365/2, 380.
stečajni postopek - odločanje pritožbenega sodišča
Morebiti sledeči stečajni postopek ni nadaljevanje začetega likvidacijskega postopka z drugačno vsebino, ampak nov postopek.
Na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava pazi pritožbeno sodišče samo v okviru preizkusa utemeljenosti pritožbe. Tudi to so pritožbeni razlogi, vendar po zakonu samem, če jih ne uveljavlja že pritožnik. Zato pritožbeno sodišče tudi takrat, kadar ugotovi, da je podan kakšen od pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi ugodi in odloči o njej samo z eno od odločitev, ki mu jih daje na razpolago ZPP.
Potem, ko je predkupni upravičenec svoje upravičenje izkoristil z izenačenjem cene, ki jo je ponudil najugodnejši posrednik, lahko slednji, in noben drug udeleženec dražbe, ponudi še višjo ceno.
ZPPSL člen 83. ZDoh člen 15, 15/1, 16, 16/1, 19, 19-14.
dohodnina - davek od nagrade stečajnega upravitelja
Po določilu 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh je zavezanec za davek od osebnih prejemkov tudi tista fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Na tej podlagi dobljen prejemek je po četrti alinei prvega odstavka 16. člena ZDoh osnova za odmero davka. Glede na tako zakonsko ureditev je treba plačati davek po ZDoh tudi od nagrade, ki jo prejema stečajni upravitelj kot plačilo za opravljeno delo pri stečajnem dolžniku.
Napačno je stališče, da se od nagrade, izplačane stečajnemu upravitelju, ne plačuje davka od osebnih prejemkov glede na določilo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Pri nagradi stečajnega upravitelja ne gre za tako uvedeno nagrado, temveč za plačilo opravljenega dela po prvem odstavku 83. člena ZPPSL, o čemer po določilu drugega odstavka odloča stečajni senat na podlagi odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave, ki jo je izdalo po pooblastilu tretjega odstavka 83. člena cit. zakona Ministrstvo za pravosodje. Navedena določba 14. točke 19. člena ZDoh o uvedeni nagradi se namreč nanaša na nagrade kot posebno častno priznanje za dosežke na podlagi ustvarjalnosti na področju avtorstva, tehničnih, gospodarskih, pedagoških in drugih dosežkov, kot so take številne nagrade uvedene s posebnimi zakoni. Nagrada stečajnega upravitelja nima s tem nič skupnega, temveč predstavlja le odmeno za konkretno opravljeno delo, ki ga mora opraviti stečajni upravitelj s skrbnostjo dobrega gospodarja.
odločanje v stečajnem postopku - odredba - ugovor - ugovor proti ravnanju stečajnega upravitelja
Stečajni upravitelj v okviru svojih pravic in dolžnosti ne izdaja sodnih odločb in tako tudi ne odredb. Odredbo v stečajnem postopku izda le sodišče in to uradni osebi ali organu, ki opravlja stečajni postopek (to pa je tudi stečajni upravitelj po 72. členu ZPPSL) kot nalog za izvršitev posameznih dejanj, kot to določa drugi odstavek 12. člena ZPPSL. ZPPSL torej pozna le ugovor proti ravnanju (ne pa odredbi) stečajnega upravitelja.
stečajni postopek - prodaja dolžnika - izpodbijanje prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe
Načelno pravno mnenje z obče seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 18.6.1996, da je mogoče uveljavljati morebitne nepravilnosti pri prodaji dolžnikovega premoženja v stečajnem postopku le v tožbi za neveljavnost prodajne pogodbe, velja tudi za prodajo dolžnika kot pravne osebe po 146. členu ZPPSL. Po prodaji dolžnika le-ta ohrani pravno osebnost, se pravi, da ostane vpisan v sodnem registru kot pravna oseba, ki tako tudi ostane lastnik premoženja, spremeni se nujno le ustanovitelj družbe, se pravi imetnik deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, izbriše pa se tudi označba, da je družba v stečaju. Stečajna masa, v katero gre izkupiček od prodaje dolžnika, ne pridobi po prodaji dolžnika pravne osebnosti, temveč le procesno sposobnost, da se stečajni postopek lahko nadaljuje zoper stečajno maso po določilu 4. odst. 147. člena ZPPSL zaradi poplačila upnikov.
osebni dohodki delavcev kot stroški stečajnega postopka - poplačilo upnikov - izločitev za stroške - ločitvene in izločitvene pravice - izvršbe in zavarovanja
Poleg nekaterih odškodnin se osebni dohodki delavcev dolžnika v višini zajamčenih osebnih dohodkov do dneva, ko je bil začet stečajni postopek, "poravnajo kot stroški stečajnega postopka", kot to predpisuje drugi odstavek 140. člena ZPPSL/89. Pravna posledica slednjega je, kot pravilno ugotavlja izpodbijana instančna odločba, da je takšna terjatev privilegirana, kar pomeni, da se izplača v celoti (če je za to dovolj sredstev) pred glavno razdelitvijo (138. člen ZPPSL/89). Pri upnikovi glavnični terjatvi gre za prav takšno terjatev iz naslova zajamčenih osebnih dohodkov in smisel pravde zaradi njih (čeprav bi bilo pravilno to rešiti v okviru samega stečajnega postopka ob udeležbi stečajnih upnikov) je bil v tem, da se dožene, kolikšen znesek v stečajnem postopku sicer priznane terjatve iz naslova osebnih dohodkov ima naravo privilegirane terjatve po drugem odstavku 140. člena ZPPSL/89 in da se torej izplača pred poplačilom vseh upnikov, ne pa da bi šlo tu za stroške stečajnega postopka po petem odstavku 99. člena ZPPSL/89, ker po vsem povedanem to niso in jih v izvršbi ni dovoljeno terjati (prvi odstavek tega člena).
izvršba zoper dolžnika v stečaju - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izvršbe in zavarovanja - stroški stečajnega postopka - prijavljanje terjatev - stroški, ki se poplačajo
V konkretni izvršilni zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v G. z dne 9.5.1995, opr.št. P 34/95-14, s katerim so bili upniku po umiku tožbe odmerjeni pravdni stroški in naloženi v plačilo dolžniku. Dolžnik je vložil tožbo v omenjeni pravdni zadevi že po uvedbi stečajnega postopka, do katere je po podatkih spisa prišlo dne 6.6.1994. Tako upnikova terjatev ob uvedbi stečajnega postopka ni obstajala. V 4.odst. 111.čl. ZPPSL je določena izjema od načela v 1.odst. tega člena, ko ni mogoče dovoliti izvršbe proti stečajnemu dolžniku. Ta izjema je določena za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Med take terjatve je treba šteti tudi stroške, ki jih je upniku povzročil dolžnik v stečaju z vložitvijo tožbe, katero je umaknil.
ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika
Premoženje stečajnega dolžnika, na katerem je mogoče uveljavljati ločitveno pravico, je le aktiva. Na dolgovih stečajnega dolžnika že pojmovno ni mogoče pridobitvi ločitvene pravice.
carinski postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
Uvedba stečajnega postopka bi lahko imela vpliv na že uvedeni carinski postopek le, če bi take pravne posledice določal materialni zakon (carinski ali stečajni).
Če je bil pravdni postopek prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, stečajni senat pa napoti upnika, da začne ustrezen postopek zato, ker je stečajni upravitelj njegovo terjatev prerekal, more upnik predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka. Če tega ne stori, ampak vloži novo tožbo, jo sodišče zavrne.
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku zoper enega stečajnega dolžnika se ne šteje za pravočasno tudi v stečajnem postopku zoper drugega stečajnega dolžnika. Če je bila v tem prijavljena po preteku roka za vložitev prijave, jo sodišče zavrže.
Po določbah 124. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list bivše federacije, št. 84/89) in naslednjih členov navedenega predpisa, lahko upnik s tožbo zoper stečajnega dolžnika zahteva ugotovitev zgolj svoje terjatve, ta pa je potem predmet glavnega razdelitvenega naroka, ki se opravi v stečajnem postopku.
ZPPSL 1989 člen 89, 121, 122, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 144. ZPP (1977) člen 288, 288/2.
prijava terjatev v stečajnem postopku - opredelitev terjatve z dejansko podlago
Obstoja terjatve, prijavljene v stečajnem postopku na določeni dejanski podlagi, ki je bila prerekana, ni mogoče nato v pravdnem postopku ugotavljati na podlagi druge dejanske podlage. Če tožnik (upnik) temelji tožbeni zahtevek na drugi dejanski podlagi, sodišče tožbo zavrže.
ZPPSL (1989) člen 121, 121/1, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 127, 127/1, 147. ZPP (1977) člen 288, 288/2.
prijava terjatev v stečajnem postopku - pravni interes
Upniki stečajnega dolžnika morajo v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, glede katerih želijo, da bi bile upoštevane pri razdelitvi stečajne mase, tudi terjatve na plačilo obresti.
Če napoti stečajni senat upnika na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, mu je pravni interes priznan že s sklepom o napotitvi na pravdo. Obstojati pa mora ves čas postopka do konca glavne obravnave. Če v tem času preneha, sodišče tožbo zavrže.
ZPPSL (1989) člen 112, 112-1, 112-2, 113, 113-1, 116, 116/4.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - vrnitev premoženjske koristi v denarju
Poravnava terjatve na način, kakršnega upnik (bodočega) stečajnega dolžnika ni mogel uveljaviti s tožbo, ker za to ni imel pravne podlage, je izterjava terjatve na neobičajen način.
Neobičajen način izterjave ustvarja zakonsko domnevo obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti (uvodni del in 1. točka 113. člen ZPPSL/89).
Pravna posledica uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju je, da mora nasprotna stranka vrniti v stečajno maso premoženjsko korist v denarju.
Če je tožena stranka prišla do poplačila svoje terjatve z dejanjem, pri katerem se domneva, da je vedela ali bi morala vedeti za neugodno ekonomsko - finančno stanje tožeče stranke, ni dobrovernosti, ki je pogoj za prisojo obresti samo od vložitve zahtevka dalje.