odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odstop terjatve v izterjavo - ločitvene pravice - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - opredelitev predmeta ločitvene pravice
Upnik, ki ima ločitveno pravico pride do poplačila svoje terjatve v celoti v obsegu vrednosti stvari, na kateri ima ločitveno pravico. Zato mora biti predmet ločitvene pravice natančno opredeljen. Zato je najmanj, kar mora biti pri ustanovitvi ločitvene pravice z odstopom terjatve v izterjavo določeno, da je mogoče predmet ločitvene pravice šteti za opredeljenega, višina terjatve, ki se odstopa v izterjavo, in oseba, ki mora to terjatev poravnati.
ZOR člen 26, 1020, 1021, 1022, 1023, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1033, 1034. ZPPSL člen 125, 125/4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu - ekonomsko-finačno stanje dolžnika - nakazilo (asignacija) - pravna narava nakazila
Asignacijsko razmerje ni dvostransko ali celo tristransko pravno razmerje. Pri asignaciji gre za dve pooblastilni razmerji, ki nastaneta z dvema enostranskima pravnima posloma asignanta: s pooblastitvijo asignata, da plača asignatarju določen znesek in s pooblastitvijo asignatarja, da ta znesek sprejme. Zato izostanek podpisa tožene stranke na "asignacijski pogodbi" ne pomeni, da asignacije ni bilo (1020. člen in sledeči ZOR).
ZPPSL (1989) člen 130, 130/5. ZPPSL člen 147, 147/7.
ločitvena pravica - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obseg prenehanja ločitvene pravice
V primeru prodaje stečajnega dolžnika ostane ločitvena pravica v veljavi, vendar pa preneha v tistem obsegu, v katerem bo uveljavljena v nadaljnjem stečajnem postopku proti stečajni masi.
ZPPSL člen 149, 149/3. ZGD člen 416, 416/4.ZSReg člen 28, 28/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 32, 32-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - stečaj - odsvojitev (prodaja) poslovnega deleža v stečajnem postopku - predkupna upravičenja družbenikov - obvestilo družbenikom o nameravani prodaji - način in vsebina obvestila - vpis spremembe družbenikov v sodni register
Tudi o prodaji dolžnikovega premoženja - poslovnega deleža v d.o.o. - v stečajnem postopku, je treba obvestiti morebitne predkupne upravičence - ne glede na to, kakšen način prodaje je odredil stečajni senat.
Pravilno obvestilo predkupnim upravičencem je obvestilo, s katerim so predkupni upravičenci obveščeni o pogojih ponudbe, po kateri bo prodano premoženje, ki je predmet predkupnega upravičenja, če ne bo nobeden od predkupnih upravičencev uveljavljal predkupnega upravičenja.
Če je rok za izpodbijanje prodaje poslovnega deleža zaradi nepravilnega obvestila (ali izostanka obvestila) predkupnih upravičencev potekel, vpisa spremembe družbenika v srg ni mogoče odkloniti, čeprav predlagatelj vpisa ni predložil listine iz 2.
alinee 32. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.
ZPPSL (1989) člen 131, 132, 133, 134, 135, 136. ZPP (1977) člen 369, 369/2.
stečaj - vnovčenje dolžnikovega premoženja - zahteva za ugotovitev neveljavnosti prodaje - prekluzivni rok
Trimesečni rok za izpodbijanje prodaje dolžnikovih stvari, ki začne teči od dneva prodaje dalje, je objektivne in prekluzivne narave. Vsem osebam, ki lahko vložijo zahtevo za izpodbijanje, po izteku tega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, preneha pravica do njene vložitve.
Ker je tožena stranka s pogodbo o denarnem depozitu pridobila na spornem znesku lastninsko pravico, tožeča stranka glede njega ne more uveljavljati izločitvene pravice. Ima samo denarno terjatev kot vsi drugi upniki, ki imajo proti stečajnemu dolžniku denarne terjatve.
Pristojnost okrožnega sodišča, ki opravlja stečajni postopek, ureja načelo atrakcije tudi za odločanje o ugotovitvenih tožbah, vloženih po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, vendar samo v primeru, če je za odločanje podana stvarna pristojnost sodišč splošne pristojnosti.
ZPPSL člen 117, 117/2, 125, 125/4-1.ZOR člen 66, 308, 336.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - navidezna pogodba - nadomestna izpolnitev - prejem izpolnitve terjatve na način, ki ni običajen - pobotanje terjatev
Prodaja z izročitvijo blaga toženi stranki je bila sklenjena samo zato, da bi s pobotanjem dolžnikove terjatve iz kupnine prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke, kar pomeni navidezni posel, ki je po 66. členu ZOR brez pravnega učinka med strankama. Pri tem se pripominja, da navedena nadomestna izpolnitev predstavlja poplačilo terjatve na način, ki ni običajen, in da se zato po določilu 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL domneva, da je tožena stranka vedela oziroma bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko finančno stanje (o vsem navedenem je enako stališče sprejelo Vrhovno sodišče RS že v svoji sodbi št. III Ips 12/95 z dne 6.4.1995, glej Pravna mnenja z občne seje Vrhovnega sodišča RS, št. I/95).
ZPP (1977) člen 91, 98, 98/1, 145, 145/1, 190, 190/2. ZPPSL člen 15, 129.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pisanj - sprememba sedeža do vročitve odločbe druge stopnje - obvestilo sodišču o spremembi sedeža - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti
Za obveščenost sodišča o svojem sedežu oziroma o naslovu, na katerega naj sodišče pošilja sodna pisanja, če se situacija med postopkom spremeni, je dolžna skrbeti stranka sama.
Postopek na podlagi tožbe, vložene po 129. členu ZPPSL je običajen pravdni postopek. Za njega veljajo vse določbe ZPP, samo odločba sodišča temelji na posebnih materialnopravnih določbah ZPPSL.
Procesna posebnost, na katero opozarja ZVZ, ki pa se pojavlja samo, če vlaga izpodbojno tožbo stečajni dolžnik, ne izključuje uporabe 2. odstavka 190. člena ZPP.
lastninska pravica - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve - lastninska pravica na (neobstoječi) stvari - nedenarne terjatve upnikov (izročitev nepremičnine)
Na stvari, ki je ni, lastninska pravica ne more obstojati (2. člen ZTLR), zato je tudi ni mogoče pridobiti.
Tožeča stranka je imela proti toženi stranki iz pogodbe o nakupu stanovanja samo nedenarno terjatev, ki se je z začetkom stečaja preoblikovala v denarno (2. odstavek 112. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju: ZPPSL). Kot vsak drug upnik stečajnega dolžnika bi jo zato morala v roku iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL prijaviti stečajnemu senatu. Do (delnega) poplačila terjatve bi namreč lahko prišla samo v stečajnem postopku, ne pa izven njega. Tega pa ni storila. Zato tudi (delnega) poplačila terjatve, ki ji je nastala že s sklenitvijo pogodbe, torej pred začetkom stečaja, v stečajnem postopku ne more pričakovati.
CZ (1976) člen 58. ZPP (1977) člen 2, 2/2. ZCS člen 5. ZPPSL člen 144, 144/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravna pristojnost - ugotavljanje carinske obveznosti - pravne posledice začetega stečajnega postopka - izdajanje ugotovitvenih odločb v upravnem postopku
Po določilu 58. člena Carinskega zakona iz 1976 leta (CZ), ki se v danem primeru še uporablja v skladu z določilom 183. člena Carinskega zakona (Ur. list RS, št. 1/95), se za ugotavljanje carinske obveznosti uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Tudi po določilu 5. člena Zakona o carinski službi (Ur. list, št. 1/91)
vodijo carinski kot upravni organi postopek carinjenja blaga na prvi in drugi stopnji kot upravni postopek. Zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka morala uveljavljati svoj zahtevek v upravnem postopku, ne pa na sodišču, ker ne gre za zadevo iz sodne pristojnosti.
V ZUP sicer v XII. poglavju, ki se nanaša na odločbe, niso navedene vrste odločb, toda že načelno ni pomisleka proti temu, da bi upravni organi ne mogli izdajati tudi ugotovitvenih odločb in jih na podlagi posameznih zakonov tudi izdajajo (n.pr.: tretji odstavek 63. člena Zakona o denacionalizaciji).
prijavljanje terjatev - uveljavljanje ločitvene pravice z ugovorom - zastavna pravica
Ugovor iz 4. odstavka 129. člena ZPPSL je možno uveljaviti samo proti dajatvenim zahtevkom, uperjenim proti stečajnemu dolžniku, ki bi imeli za posledico zmanjšanje stečajne mase, če je podlaga teh zahtevkov dejanje stečajnega dolžnika, ki je izpodbojno po 125. členu in sledečih ZPPSL.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu - način izpolnitve obveznosti
Poravnava dolga (izpolnitev terjatve) na način, ki ni vsebovan v obveznosti, je po ZPPSL izpolnitev terjatve na način, ki ni običajen. Takšen način izpolnitve terjatve je, ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo, podlaga domneve, da je stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela oziroma morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Opredelitev odstopa terjatve kot izpolnitve na način, ki ni običajen, ne zavisi od okoliščine, kako je tožeča stranka običajno izpolnjevala svoje obveznosti do tožene stranke, ampak od okoliščine, kakšen način poravnavanja obveznosti je bil med njima dogovorjen ob nastanku pravnega razmerja, iz katerega izvira obveznost plačila.
razmerja med družbo in družbeniki - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - zahtevek za vračilo posojila v stečajnem postopku
Družbeniki morajo zagotavljati družbi lasten kapital in ga ohranjati. Če je družba zašla v slab ekonomski in finančni položaj, je še posebej pomembno, da dobi svež lasten kapital. Stvar družbenika je, da kot dober gospodarstvenik ustrezno ukrepa. Posojila svežega lastnega kapitala ne morejo nadomestiti.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - obstoj subjektivnega elementa dejanskega stanu - vračilo posojila pred zapadlostjo
Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL je odločilno, da subjektivni element izpodbijanja že obstoji ob izvršitvi izpodbojnega dejanja. Če takrat ne obstoji, izpodbojnemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZPPSL člen 125, 125/4-1.ZOR člen 1021, 1021/1, 1022, 1022/1.
nakazilo - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - subjektivni element dejanskega stanu - neobičajno plačilo - sprejem nakazila
Neobičajnost plačila je predpostavka obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti in ne objektivnega, in sicer ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS03801
ZTLR člen 20. ZPPSL 1989 člen 129, 129/1, 130, 130/1. ZGD člen 2, 3.ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3.ZDen člen 78, 78/2. ZPP (1977) člen 201.
pridobitev lastninske pravice - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - pravne posledice prodaje stečajnega dolžnika - delitev dediščine - skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - enotno sosporništvo
Tožeča stranka navaja, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, toda to ne drži. V prodajni pogodbi z dne 17.7.1992 in v sklepu Temeljnega sodišča v N. G., enote v N. G., opr. št. St ../90 je zapisano, da je tožeča stranka kupila O. g. p. p.o. - v stečaju kot pravno osebo in ne le posameznih premičnih in nepremičnih stvari ter pravic. Nakup je v skladu z določili 129. in 130. člena tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. SFRJ, št. 84/89), ki urejajo prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ustavitev stečajnega postopka in nadaljevanje zoper stečajno maso, ki jo zastopa stečajni upravitelj. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja.
Po določilu drugega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 do 44/97) pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, po določilu 145. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) pa dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, s katerim sodišče določi njihove deleže. Ker do pravnomočnosti izpodbijane sodbe še ni bil izdan sklep o dedovanju, je torej obstojala skupnost dedičev in sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli, da gre med njimi za nujno in enotno sosporništvo po določilu 201. člena ZPP.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - subjektivni element dejanskega stanu - izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen - odstop terjatve - rok po členu 125/4-2 ZPPSL
Izpolnitev na način, ki ni običajen, je predpostavka za obstoj domneve iz 1. točke 4. odst. 125. člena ZPPSL za vsa takšna pravna dejanja, ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečaja jih je dolžnik storil. Trimesečni rok iz 2. točke 4. odst. 125. člena ZPPSL pa je relevanten za ugotovitev obstoja domneve takrat, kadar je dolžnik izpolnil svojo obveznost tako, kot se glasi (ne na neobičajen način).