lastninska pravica - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve - lastninska pravica na (neobstoječi) stvari - nedenarne terjatve upnikov (izročitev nepremičnine)
Na stvari, ki je ni, lastninska pravica ne more obstojati (2. člen ZTLR), zato je tudi ni mogoče pridobiti.
Tožeča stranka je imela proti toženi stranki iz pogodbe o nakupu stanovanja samo nedenarno terjatev, ki se je z začetkom stečaja preoblikovala v denarno (2. odstavek 112. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju: ZPPSL). Kot vsak drug upnik stečajnega dolžnika bi jo zato morala v roku iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL prijaviti stečajnemu senatu. Do (delnega) poplačila terjatve bi namreč lahko prišla samo v stečajnem postopku, ne pa izven njega. Tega pa ni storila. Zato tudi (delnega) poplačila terjatve, ki ji je nastala že s sklenitvijo pogodbe, torej pred začetkom stečaja, v stečajnem postopku ne more pričakovati.
CZ (1976) člen 58. ZPP (1977) člen 2, 2/2. ZCS člen 5. ZPPSL člen 144, 144/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravna pristojnost - ugotavljanje carinske obveznosti - pravne posledice začetega stečajnega postopka - izdajanje ugotovitvenih odločb v upravnem postopku
Po določilu 58. člena Carinskega zakona iz 1976 leta (CZ), ki se v danem primeru še uporablja v skladu z določilom 183. člena Carinskega zakona (Ur. list RS, št. 1/95), se za ugotavljanje carinske obveznosti uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Tudi po določilu 5. člena Zakona o carinski službi (Ur. list, št. 1/91)
vodijo carinski kot upravni organi postopek carinjenja blaga na prvi in drugi stopnji kot upravni postopek. Zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka morala uveljavljati svoj zahtevek v upravnem postopku, ne pa na sodišču, ker ne gre za zadevo iz sodne pristojnosti.
V ZUP sicer v XII. poglavju, ki se nanaša na odločbe, niso navedene vrste odločb, toda že načelno ni pomisleka proti temu, da bi upravni organi ne mogli izdajati tudi ugotovitvenih odločb in jih na podlagi posameznih zakonov tudi izdajajo (n.pr.: tretji odstavek 63. člena Zakona o denacionalizaciji).
prijavljanje terjatev - uveljavljanje ločitvene pravice z ugovorom - zastavna pravica
Ugovor iz 4. odstavka 129. člena ZPPSL je možno uveljaviti samo proti dajatvenim zahtevkom, uperjenim proti stečajnemu dolžniku, ki bi imeli za posledico zmanjšanje stečajne mase, če je podlaga teh zahtevkov dejanje stečajnega dolžnika, ki je izpodbojno po 125. členu in sledečih ZPPSL.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu - način izpolnitve obveznosti
Poravnava dolga (izpolnitev terjatve) na način, ki ni vsebovan v obveznosti, je po ZPPSL izpolnitev terjatve na način, ki ni običajen. Takšen način izpolnitve terjatve je, ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo, podlaga domneve, da je stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela oziroma morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Opredelitev odstopa terjatve kot izpolnitve na način, ki ni običajen, ne zavisi od okoliščine, kako je tožeča stranka običajno izpolnjevala svoje obveznosti do tožene stranke, ampak od okoliščine, kakšen način poravnavanja obveznosti je bil med njima dogovorjen ob nastanku pravnega razmerja, iz katerega izvira obveznost plačila.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - obstoj subjektivnega elementa dejanskega stanu - vračilo posojila pred zapadlostjo
Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL je odločilno, da subjektivni element izpodbijanja že obstoji ob izvršitvi izpodbojnega dejanja. Če takrat ne obstoji, izpodbojnemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZPPSL člen 125, 125/4-1.ZOR člen 1021, 1021/1, 1022, 1022/1.
nakazilo - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - subjektivni element dejanskega stanu - neobičajno plačilo - sprejem nakazila
Neobičajnost plačila je predpostavka obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti in ne objektivnega, in sicer ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo.
razmerja med družbo in družbeniki - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - zahtevek za vračilo posojila v stečajnem postopku
Družbeniki morajo zagotavljati družbi lasten kapital in ga ohranjati. Če je družba zašla v slab ekonomski in finančni položaj, je še posebej pomembno, da dobi svež lasten kapital. Stvar družbenika je, da kot dober gospodarstvenik ustrezno ukrepa. Posojila svežega lastnega kapitala ne morejo nadomestiti.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - subjektivni element dejanskega stanu - izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen - odstop terjatve - rok po členu 125/4-2 ZPPSL
Izpolnitev na način, ki ni običajen, je predpostavka za obstoj domneve iz 1. točke 4. odst. 125. člena ZPPSL za vsa takšna pravna dejanja, ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečaja jih je dolžnik storil. Trimesečni rok iz 2. točke 4. odst. 125. člena ZPPSL pa je relevanten za ugotovitev obstoja domneve takrat, kadar je dolžnik izpolnil svojo obveznost tako, kot se glasi (ne na neobičajen način).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS03801
ZTLR člen 20. ZPPSL 1989 člen 129, 129/1, 130, 130/1. ZGD člen 2, 3.ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3.ZDen člen 78, 78/2. ZPP (1977) člen 201.
pridobitev lastninske pravice - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - pravne posledice prodaje stečajnega dolžnika - delitev dediščine - skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - enotno sosporništvo
Tožeča stranka navaja, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, toda to ne drži. V prodajni pogodbi z dne 17.7.1992 in v sklepu Temeljnega sodišča v N. G., enote v N. G., opr. št. St ../90 je zapisano, da je tožeča stranka kupila O. g. p. p.o. - v stečaju kot pravno osebo in ne le posameznih premičnih in nepremičnih stvari ter pravic. Nakup je v skladu z določili 129. in 130. člena tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. SFRJ, št. 84/89), ki urejajo prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ustavitev stečajnega postopka in nadaljevanje zoper stečajno maso, ki jo zastopa stečajni upravitelj. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja.
Po določilu drugega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 do 44/97) pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, po določilu 145. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) pa dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, s katerim sodišče določi njihove deleže. Ker do pravnomočnosti izpodbijane sodbe še ni bil izdan sklep o dedovanju, je torej obstojala skupnost dedičev in sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli, da gre med njimi za nujno in enotno sosporništvo po določilu 201. člena ZPP.
ZLPP člen 1, 2, 48, 48/1, 48a, 48b, 48c, 50a. ZPPSL (1989) člen 61, 61/2, 95, 95/1, 96, 96/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - podjetje v stečajnem postopku - otvoritvena stečajna bilanca
Glede na ureditev premoženjskega stanja in ugotovitve stečajne mase na podlagi dejansko obstoječih in ažuriranih podatkov je brezpredmetno, da bi naj v konkretni zadevi tožeča stranka vskladila lastninska razmerja, pravne posle in knjiženja, kot ji to nalaga spodbijana odločba tožene stranke. Izvedba te odločbe z opisanimi ukrepi za preprečitev je smiselna oziroma potrebna le v podjetju, ki se lastninsko preoblikuje, do česar pa pri tožeči stranki ne bo prišlo, saj se po določilu šeste alinee prvega odstavka 2. člena ZLPP, ta zakon ne uporablja za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Res je, da novela ZLPP (Ur. list RS, št. 31/93) v drugem odstavku 50.a člena določa, da se ne glede na določilo 2. člena izvede postopek revizije tudi v podjetjih, ki so v stečajnem postopku (pri čemer pomeni po določilu prvega odstavka 48. člena ZLPP postopek revizije finančni, računski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja). To določbo je treba razumeti tako, da se revizija zato, da se ugotovijo eventuelne nezakonitosti in nepravilnosti pri poslovanju z družbenim premoženjem, vendar ne zaradi njihovega izkazovanja v stečajni masi, ki je itak že realno ugotovljena in ovrednotena, temveč za eventualne druge namene, očitno tudi zaradi možnosti kazenskega pregona oziroma izvajanja civilnih sankcij proti odgovornim osebam v primeru oškodovanja družbene lastnine.
Opustitev je izpodbojno pravno dejanje samo, če je zaradi nje dolžnik izgubil kakšno materialno pravico, ali je zanj nastala kakšna materialna obveznost.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prijavljanje terjatev - prijava terjatev o katerih je v teku pravdni postopek - prekluzivnost roka za prijavo - obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka - vpliv začetka stečajnega postopka na terjatev stečajnega upnika iz obojestransko odplačne pogodbe
S prijavo terjatve v stečajno maso upniki uveljavljajo oz. izkazujejo svoj pravni in dejanski interes nad tem, da bi bila njihova terjatev (vsaj delno) poplačana. Posledica opustitve prijave terjatve je zakonska domneva, da upnik nima interesa za poplačilo le-te oz., da je iz določenih razlogov za poplačilo nezainteresiran.
V obojestransko odplačnih (vzajemnih) pogodbah nastopata obe pogodbeni stranki na strani upnika in na strani dolžnika: drug proti drugemu sta hkrati upnik in dolžnik. To so tiste pogodbe, ki so odplačne in obojestransko obvezne, zanje pa je značilno, da obveznost ene stranke brez obveznosti druge stranke ne more niti nastati niti se izpolniti. Če ZPPSL v 120. členu ne bi izključeval (tudi) pobota za terjatve iz obojestransko odplačnih pogodb, bi obveznosti iz teh pogodb na ta način prenehale (po 117. členu ZPPSL), upniki bi bili poplačani v celoti in tako privilegirani nasproti ostalim upnikom stečajne mase. Tak položaj privilegiranih upnikov pa je v nasprotju s temeljnim načelom stečajnega postopka o enakem položaju upnikov ob le zakonsko predvidenih izjemah.
ZPP (1977) člen 9, 10, 116, 116/1. ZPPSL člen 125, 125/4-1.
pošteno uporabljanje pravic - prelaganje naroka - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen
Izostanek z naroka brez opravičenega razloga ni pošteno uporabljanje pravic po ZPP. Tudi opravičevanje neaktivnosti z iskanjem drugega pooblaščenca ni pošteno opravljanje pravic po ZPP, če stranka dalj časa ne poišče drugega pooblaščenca.
Sodišče preloži narok za glavno obravnavo preloži samo, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi opravičeni razlogi. Sicer predlogu za preložitev naroka ne ugodi.
Vprašanje izpolnitve obveznosti v obliki ali na način, ki ni običajen, je pomembno samo za obstoj domneve, da je podan (tudi)
Pravno dejanje stečajnega dolžnika je možno izpodbijati, če je zaradi njega prišlo tudi do zmanjšanja stečajne mase in so drugi upniki zaradi tega prišli v neenakopraven položaj.
Ne drži izvajanje tožene stranke, da bi njen pobotni ugovor ne smel biti zavržen, ker da ne gre za nedopustnost pobota po 119. členu ZPPSL, ker je njena terjatev nastala tako kot tožnikova šele po začetku stečajnega postopka. Slednje sicer drži, saj se v pobot uveljavljena terjatev nanaša v skladu z določilom drugega odstavka 122. člena ZPPSL na škodo, ki jo je utrpela tožena stranka zaradi odstopa stečajnega upravitelja od najemne pogodbe po začetku stečajnega postopka. Toda po določilu 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL morajo upniki kot stečajni upniki (kot so označeni v citiranem drugem odstavku 122. člena) prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe, v določenem roku stečajnemu senatu, kot morajo tudi ostali stečajni upniki prijaviti po prvem odstavku 137. člena svoje terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. To pomeni, da ima upniška terjatev, ki se nanaša na škodo zaradi odpovedi pogodbe po začetku stečajnega postopka, značaj terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka; nima torej značaja stroškov stečajnega postopka oziroma se ne šteje kot strošek stečajnega postopka (glej 158. člen in drugi ter tretji odstavek 160. člena ZPPSL). To očitno zato, ker se eventuelna škoda zaradi odpovedi pogodbe vendarle nanaša na pogodbeno razmerje, ki je obstojalo pred začetkom stečajnega postopka. Zato je bilo treba v konkretni zadevi uporabiti določilo 119. člena ZPP in ne dovoliti po toženi stranki uveljavljenega pobota.
Sicer pa je sodišče druge stopnje pravilno zavrglo pobotni ugovor tudi zato, ker tožena stranka zanj ni izkazala pravnega interesa, saj svoje terjatve zaradi škode kot posledice odpovedi najemne pogodbe ni prijavila pravočasno v roku iz že citiranega določila 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL in je zato bila njena prepozna prijava pravnomočno zavržena že v stečajnem postopku nad sedanjo tožečo stranko. Ne v stečajnem postopku ne izven njega zato tožena stranka ne more več uveljavljati navedene terjatve do tožeče stranke.
stečajna masa - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - prodaja premoženja - uveljavljanje nepravilnosti
1. Stvari, ki so pri dolžniku ob začetku stečajnega postopka, pa niso njegove (jih nima), ne gredo v stečajno maso. Če ni dvoma, da stvari, ki so pri stečajnem dolžniku ob začetku stečajnega postopka, niso njegove, ne pridejo v stečajno maso in jih ni mogoče prodajati kot del stečajne mase.
2. Nepravilnosti v postopku prodaje je mogoče uveljavljati samo s tožbo na neveljavnost pogodbe iz 4. odst. 154. člena ZPPSL.
ZPP (1977) člen 496a, 373. ZPPSL (1989) člen 105, 105/2.
pritožba - novote v pritožbenem postopku - gospodarski spori - odločanje na drugi stopnji - sprememba izpodbijane odločbe - pobotanje v stečajnem postopku
1. V gospodarskih sporih je treba navajati dejstva in predložiti dokaze že v postopku pred sodiščem prve stopnje (496.a člen ZPP).
2. V primerih iz 2. in 4. točke 373. člena ZPP lahko spremeni pritožbeno sodišče odločbo 1. stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
3. V stečajnem postopku lahko pride do pobotanja samo tistih terjatev, glede katerih so izpolnjene vse predpostavke po zakonu o obligacijskih razmerjih, upoštevajoč pri tem še specialne določbe 105. in 107. člena ZPPSL. Ena od teh predpostavk je tudi vzajemnost.
ZPPSL člen 94, 94/1, 94/3, 103, 103/1, 180, 180/2. ZPP (1977) člen 365, 365/1, 365/2, 380.
stečajni postopek - odločanje pritožbenega sodišča
Morebiti sledeči stečajni postopek ni nadaljevanje začetega likvidacijskega postopka z drugačno vsebino, ampak nov postopek.
Na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava pazi pritožbeno sodišče samo v okviru preizkusa utemeljenosti pritožbe. Tudi to so pritožbeni razlogi, vendar po zakonu samem, če jih ne uveljavlja že pritožnik. Zato pritožbeno sodišče tudi takrat, kadar ugotovi, da je podan kakšen od pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi ugodi in odloči o njej samo z eno od odločitev, ki mu jih daje na razpolago ZPP.
Potem, ko je predkupni upravičenec svoje upravičenje izkoristil z izenačenjem cene, ki jo je ponudil najugodnejši posrednik, lahko slednji, in noben drug udeleženec dražbe, ponudi še višjo ceno.