ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2. ZPP (1977) člen 212, 212-4.
stečajni postopek - prerekane terjatve - napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok - zavrženje tožbe
Prvi odstavek 144. člena ZPPSL je določba, ki stečajni senat zavezuje samo na napotitev upnika, da začne postopek pred pristojnim organom za ugotovitev prerekane terjatve, ne pa tudi, kakšen postopek in pred katerim organom mora začeti. Začetek takšnega postopka pa je tudi nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka.
Petnajstdnevni rok iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka.
ZPPSL člen 102, 102-5, 137, 137/1, 144. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - čas nastanka škode - prijava terjatve v stečajnem postopku
Samo v primeru, da bi zatrjevana škoda tožniku nastala po začetku stečajnega postopka, bi bil upravičen zahtevati plačilo odškodnine s tožbo. Ker pa je tožniku zatrjevana škoda nastala pred začetkom stečaja tožene stranke oziroma v okviru zakonskega roka iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo na plačilo odškodnine, vloženo proti stečajnemu dolžniku po uvedbi stečaja, utemeljeno zavrglo, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev (102., 137., 144. člen ZPPSL).
ZPPSL člen 118, 125, 125/4-1, 125/4-2.ZOR člen 446.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - prevzem dolga - pobot terjatev
Res je sicer, da s samima pogodbama o prevzemu dolga stečajna masa tožeče stranke še ni bila zmanjšana. Toda ti dve pogodbi sta bili sklenjeni le zato, da je na njuni podlagi lahko toženec pobotal del svoje terjatve v znesku 596.114,50 SIT s terjatvo, ki jo je imel v enakem znesku prevzemnik dolga do njega. Na ta način je bila stečajna masa tožeče stranke zmanjšana, kajti pogodbi o prevzemu dolga sta bili sklenjeni odplačno. Torej sploh ni šlo za prevzem dolga.
Prevzemnik je namreč za navedeni znesek 596.114,00 SIT zmanjšal svoj dolg do tožeče stranke. Tožeča stranka je tako preko sledečega pobota med prevzemnikom in tožencem plačala svoj dolg do toženca v večjem znesku, kot pa bodo plačani stečajni upniki, ki bodo prejeli največ 5 % svojih terjatev.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2. ZPP (1977) člen 212, 212-4.
stečajni postopek - prerekane terjatve - napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok - zavrženje tožbe
Če je stečajni senat napotil upnika da začne postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve prerekane terjatve, postopek na plačilo omenjene terjatve pa je bil prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, mora upnik predlagati nadaljevanje postopka v 15 dneh. Če rok zamudi, sodišče tožbo zavrže.
sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju
Če je stečajni dolžnik sicer pravočasno vloženo tožbo spremenil tako, da je spremenil istovetnost zahtevka po preteku 6 mesečnega roka za vložitev tožbe, je tožba prepozna.
ZPPSL člen 128, 130, 144, 144/3, 196, 196/1, 197, 197/1. ZPPSL (1989) člen 112, 112/2, 115, 115/1, 115/2, 116, 116/4, 127, 127/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11.URS člen 155.
stečaj - preizkušanje prijavljenih terjatev - retroaktivna veljava zakona (ZPPSL/93) - prerekanje terjatve, za katero je že pridobljen izvršilni naslov - izpodbijanje pravnih dejanj (opustitev ugovora v postopku prisilne izvršbe) - učinki uspelega izpodbijanja pravnih dejanj (opustitve)
ZPPSL/89 ima poleg procesnih določb tudi materialnopravne. Zato se za razrešitev materialnopravnih razmerij, nastalih v času veljavnosti ZPPSL/89, uporabijo materialnopravne določbe ZPPSL/89.
Stečajni dolžnik ne more zahtevati s tožbo ugotovitve neobstoja terjatve, katere obstoj je s pravnomočno sodno odločbo že ugotovljen. Prereka jo lahko le iz razlogov, ki jih lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa tudi n.pr. iz razlogov, iz katerih se lahko zahteva obnova postopka. V zadnje navedenem primeru ne bo vložil tožbe, ampak predlog za obnovo postopka (2. odstavek 127. člena ZPPSL/89 - "... drug postopek po prvem odstavku tega člena").
Uspelo izpodbijanje opustitve ugovora zoper sklep o izvršbi ne učinkuje med strankama izvršbe, niti ne na izvršilni naslov in njegovo pravnomočnost. Učinkuje samo proti stečajni masi (4. odstavek 116. člena ZPPSL/89), sicer pa ne.
Asignacija ni pogodba. Sestavljata jo dva enostranska pravna posla - dve pooblastitvi. S prvo pooblasti asignant asignata, da opravi dajatev na račun asignanta, z drugo pa asignatarja, da sprejme dajatev od asignata. Ta dvojna pooblastitev je z vidika asignanta ekonomsko in pravno nedeljiva celota, ki je v okviru pravnega dejanja asignacije ni mogoče ločevati.
Pravno dejanje asignacije je izpodbojno po 125. členu ZPPSL (ob izpolnitvi ostalih predpostavk izpodbojnosti) takrat, kadar stečajni dolžnik kot asignant plača svojo obveznost svojemu upniku asignatorju tako, da svojega dolžnika - asignata pooblasti da svoj dolg namesto njemu (asignantu) plača asignatorju.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika v stečaju - ugovor neizpolnjene pogodbe - sočasnost izpolnitve
Pojem vzajemnosti pogodb, oziroma vzajemno obveznih pogodb je nekaj drugega od pojma sočasne izpolnitve (obveznosti vsake pogodbene stranke vzajemno obvezne pogodbe).
ZPPSL člen 131, 131/1.ZOR člen 437, 437/1. ZTLR člen 64, 64/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečaj - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - prenos stranskih pravic (hipoteka) na prevzemnika terjatve - vpis cesije v zemljiško knjigo
Po določilu prvega odst. 437. člena ZOR se prenese hipoteka pri cesiji na prevzemnika avtomatično, saj je ta stvarna pravica vezana na zastavljeno nepremičnino in je z vpisom v zemljiško knjigo tudi nastala (prvi odstavek 64. člena ZTLR). Tedaj ni potrebno za prehod hipoteke od cedenta na cesionarja, da je cesija vpisana v zemljiško knjigo.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odstop terjatve v izterjavo - ločitvene pravice - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - opredelitev predmeta ločitvene pravice
Upnik, ki ima ločitveno pravico pride do poplačila svoje terjatve v celoti v obsegu vrednosti stvari, na kateri ima ločitveno pravico. Zato mora biti predmet ločitvene pravice natančno opredeljen. Zato je najmanj, kar mora biti pri ustanovitvi ločitvene pravice z odstopom terjatve v izterjavo določeno, da je mogoče predmet ločitvene pravice šteti za opredeljenega, višina terjatve, ki se odstopa v izterjavo, in oseba, ki mora to terjatev poravnati.
ZOR člen 26, 1020, 1021, 1022, 1023, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1033, 1034. ZPPSL člen 125, 125/4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu - ekonomsko-finačno stanje dolžnika - nakazilo (asignacija) - pravna narava nakazila
Asignacijsko razmerje ni dvostransko ali celo tristransko pravno razmerje. Pri asignaciji gre za dve pooblastilni razmerji, ki nastaneta z dvema enostranskima pravnima posloma asignanta: s pooblastitvijo asignata, da plača asignatarju določen znesek in s pooblastitvijo asignatarja, da ta znesek sprejme. Zato izostanek podpisa tožene stranke na "asignacijski pogodbi" ne pomeni, da asignacije ni bilo (1020. člen in sledeči ZOR).
ZPPSL (1989) člen 130, 130/5. ZPPSL člen 147, 147/7.
ločitvena pravica - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obseg prenehanja ločitvene pravice
V primeru prodaje stečajnega dolžnika ostane ločitvena pravica v veljavi, vendar pa preneha v tistem obsegu, v katerem bo uveljavljena v nadaljnjem stečajnem postopku proti stečajni masi.
ZPPSL člen 149, 149/3. ZGD člen 416, 416/4.ZSReg člen 28, 28/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 32, 32-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - stečaj - odsvojitev (prodaja) poslovnega deleža v stečajnem postopku - predkupna upravičenja družbenikov - obvestilo družbenikom o nameravani prodaji - način in vsebina obvestila - vpis spremembe družbenikov v sodni register
Tudi o prodaji dolžnikovega premoženja - poslovnega deleža v d.o.o. - v stečajnem postopku, je treba obvestiti morebitne predkupne upravičence - ne glede na to, kakšen način prodaje je odredil stečajni senat.
Pravilno obvestilo predkupnim upravičencem je obvestilo, s katerim so predkupni upravičenci obveščeni o pogojih ponudbe, po kateri bo prodano premoženje, ki je predmet predkupnega upravičenja, če ne bo nobeden od predkupnih upravičencev uveljavljal predkupnega upravičenja.
Če je rok za izpodbijanje prodaje poslovnega deleža zaradi nepravilnega obvestila (ali izostanka obvestila) predkupnih upravičencev potekel, vpisa spremembe družbenika v srg ni mogoče odkloniti, čeprav predlagatelj vpisa ni predložil listine iz 2.
alinee 32. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.
Ker je tožena stranka s pogodbo o denarnem depozitu pridobila na spornem znesku lastninsko pravico, tožeča stranka glede njega ne more uveljavljati izločitvene pravice. Ima samo denarno terjatev kot vsi drugi upniki, ki imajo proti stečajnemu dolžniku denarne terjatve.
ZPPSL (1989) člen 131, 132, 133, 134, 135, 136. ZPP (1977) člen 369, 369/2.
stečaj - vnovčenje dolžnikovega premoženja - zahteva za ugotovitev neveljavnosti prodaje - prekluzivni rok
Trimesečni rok za izpodbijanje prodaje dolžnikovih stvari, ki začne teči od dneva prodaje dalje, je objektivne in prekluzivne narave. Vsem osebam, ki lahko vložijo zahtevo za izpodbijanje, po izteku tega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, preneha pravica do njene vložitve.
Pristojnost okrožnega sodišča, ki opravlja stečajni postopek, ureja načelo atrakcije tudi za odločanje o ugotovitvenih tožbah, vloženih po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, vendar samo v primeru, če je za odločanje podana stvarna pristojnost sodišč splošne pristojnosti.
ZPPSL člen 117, 117/2, 125, 125/4-1.ZOR člen 66, 308, 336.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - navidezna pogodba - nadomestna izpolnitev - prejem izpolnitve terjatve na način, ki ni običajen - pobotanje terjatev
Prodaja z izročitvijo blaga toženi stranki je bila sklenjena samo zato, da bi s pobotanjem dolžnikove terjatve iz kupnine prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke, kar pomeni navidezni posel, ki je po 66. členu ZOR brez pravnega učinka med strankama. Pri tem se pripominja, da navedena nadomestna izpolnitev predstavlja poplačilo terjatve na način, ki ni običajen, in da se zato po določilu 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL domneva, da je tožena stranka vedela oziroma bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko finančno stanje (o vsem navedenem je enako stališče sprejelo Vrhovno sodišče RS že v svoji sodbi št. III Ips 12/95 z dne 6.4.1995, glej Pravna mnenja z občne seje Vrhovnega sodišča RS, št. I/95).
ZPP (1977) člen 91, 98, 98/1, 145, 145/1, 190, 190/2. ZPPSL člen 15, 129.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pisanj - sprememba sedeža do vročitve odločbe druge stopnje - obvestilo sodišču o spremembi sedeža - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti
Za obveščenost sodišča o svojem sedežu oziroma o naslovu, na katerega naj sodišče pošilja sodna pisanja, če se situacija med postopkom spremeni, je dolžna skrbeti stranka sama.
Postopek na podlagi tožbe, vložene po 129. členu ZPPSL je običajen pravdni postopek. Za njega veljajo vse določbe ZPP, samo odločba sodišča temelji na posebnih materialnopravnih določbah ZPPSL.
Procesna posebnost, na katero opozarja ZVZ, ki pa se pojavlja samo, če vlaga izpodbojno tožbo stečajni dolžnik, ne izključuje uporabe 2. odstavka 190. člena ZPP.