izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve upnika na neobičajen način - subjektivni element izpodbojnosti
Izpolnitev z nedenarnimi sredstvi ni neobičajen način izpolnitve, če je bila dogovorjena v naprej. Tudi če to ni bila ni izpodbojna, če gre za sočasno izpolnitev ali pa če je stečajni dolžnik izpolnil v naprej.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZPPSL člen 125, 125/4-1.
pritožba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve stečajnega upnika na neobičajen način - verižna kompenzacija
Zaključek, ali je izpolnitev terjatve na določen način izpolnitev na (ne)običajen način, je pravni in ne dejanski zaključek. Zato je pritožbeno sodišče po 4. točki 373. člena ZPP upravičeno spremeniti sodbo sodišča prve stopnje.
Plačilo z gotovino je res običajen način plačila, če ni drugačnega dogovora. Če pa se stranki obveznostnega razmerja v naprej dogovorita, da bo dolžnik svojo obveznost poravnal na drugačen, konkretno določen način tako, da bi lahko upnik, ko je do izpolnitve na drugačen način prišlo, takšno izpolnitev lahko zahteval tudi s tožbo, je po členu 125/4-1 ZPPSL tudi takšna izpolnitev izpolnitev na način, ki je običajen.
Tudi uvedba stečajnega postopka (prvi odstavek 90. člen ZPPSL) ima že določene pravne posledice. Ena od njih je določitev časovne točke, od katere se izračuna trimesečno odbobje po 2. točki četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Čim je to obdobje opredeljeno, ga ni mogoče spreminjati z vlaganjem novih predlogov za začetek stečajnega postopka. Zato se trimesečno obdobje iz člena 125/4-2 ZPPSL izračunava od vložitve prvega predloga za začetek stečajnega predloga, čeprav je sledilo iz več predlogov.
Poznejši dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka ima lahko samo to posledico, da predsedniku stečajnega senata predlogov upnikov, če jih še ni poslal v izjavo dolžniku, tega ni treba storiti, ker dolžnikov (poznejši) predlog nadomestil soglasje iz drugega odstavka 92. člena ZPPSL.
Če gre za neobičajen način poplačila se obstoj domneve iz člena 125/4-1 ZPPSL razteza preko vsega zadnjega leta pred začetkom stečaja.
ZLPP člen 44, 44/2, 50, 50/3, 50/4. ZTLR člen 33, 34, 34/1. ZPPSL člen 120, 121, 121/1.ZOR člen 104, 104/1.
ničnost razpolaganja po členu 50 ZLPP - pravna narava soglasja po členu 44/2 ZLPP - posledica izostanka soglasja - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica na premičnini - pridobitev s pravnim poslom - pridobitni način - odstop od pogodbe
Po členu 50/3 ZLPP je nično samo tisto razpolaganje s sredstvi večje vrednosti in družbenim kapitalom, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe družbenega pravobranilca.
Soglasje iz člena 44/2 ZLPP je treba obravnavati kot odložni pogoj. Če je subjekt lastninjenja prešel po členu 50/4 ZLPP v last Sklada RS za razvoj, soglasje ni več potrebno.
Če je stečajni dolžnik pred začetkom stečaja svojo obveznost v celoti izpolnil, druga pogodbena stranka pa ne, stečajni dolžnik nima odstopnega upravičenja (in povrnitvenega zahtevka) ampak samo terjatev na plačilo.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Izpodbijati je možno samo dolžnikovo dejanje (prvi odstavek 125. člena ZPPSL). Treba ga je samo razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi kako drugače. Ne spada pa v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so morda bili samo podlaga pravnemu dejanju (pravnemu poslu, ali drugemu pravno relevantnemu dejanju), zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki upravičuje njegovo izpodbijanje.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - načelo paritete upnikov - pasivna legitimacija - stroški postopka - odmera stroškov - nagrada odvetniku za vloženo pravno sredstvo
V pravdi za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ni pasivno legitimiran tisti, ki ni njegov upnik in ki ni nič prejel iz izpodbijanega posla.
Nagrada odvetniku za sestavo pravnega sredstva ne gre, če je to po vsebini povsem neutemeljeno, uspešno pa je bilo le zaradi uradnega preizkusa izpodbijane odločbe. V takšnem primeru se prizna le nagrada za kratek dopis.
ZPPSL člen 125, 125/4-1, 129, 129/1, 160, 160/1.ZOR člen 10, 11, 12, 15.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - asignacija - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja
Revizija nadalje neutemeljeno trdi, da so z obravnavanimi spodbijanji pravnih poslov prizadeta načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij, enakopravnosti strank in enakovrednosti dajatev ter načelo vestnosti in poštenja. Tožena stranka spregleda, da veljajo v stečajnem postopku posebna pravila zaradi dokončne ureditve tudi premoženjsko pravnih razmerij stečajnega dolžnika z upniki kot posledica prezadolženosti oziroma neplačevitosti stečajnega dolžnika. Zato je ravno v skladu s temeljnim načelom poštenosti določeno v prvem odstavku 160. člena ZPPSL, da se dolgovi dolžnika izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno. Ravno zaradi uveljavitve te enakosti je v 125. členu ZPPSL uveden pravni institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneva o slabem ekonomsko finančnem stanju stečajnega dolžnika - neobičajen način plačila - verižni pobot
Ne glede na to, da verižni pobot ni predviden po ZOR kot način izpolnitve obveznosti, temveč je to po določilu 336. člena ZOR le pobot, verižni pobot (pa tudi cesija, ki je revizija sicer posebej ne omenja) ne predstavlja običajnega načina poplačila, ker to predstavlja bančni prenos denarnih sredstev z dolžnikovega na upnikov žiro račun. V tem smislu je treba razumeti pojem neobičajnosti plačila iz citirane 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Taka neobičajna izpolnitev obveznosti namreč kaže na določene likvidnostne težave kot posledico finančnih ekonomskih težav (s čimer se tožena stranka strinja, saj v reviziji sama navaja, da se z verižno kompenzacijo poskuša izboljšati likvidnostno situacijo pri podjetjih). Zato tudi obstoji zakonska domneva o slabem ekonomskem finančnem stanju stečajnega dolžnika, ki se je poslužil neobičajnega načina poplačila dolgov.
ZUS člen 3, 3/1. ZPPSL člen 101, 103, 131.ZDen člen 67. ZUP (1956) člen 12.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - denacionalizacija - čas izdaje denacionalizacijske odločbe - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe - začasna odredba
Denacionalizacijski upravičenec je upravičen izločati predmet denacionalizacije iz stečajne mase le na podlagi odločbe pristojnega državnega organa prve stopnje, če je bila ta izdana pred začetkom stečajnega postopka in seveda, če se z njo stvar vrne upravičencu.
Če stečajni dolžnik pri vnovčevanju svojega premoženja prodaja tudi pogodbeno terjatev do dolžnika X in se z njim dogovori za zmanjšanje terjatve in za drugačni rok plačila, pomeni tak dogovor spremembo pogodbe o višini terjatve in roka plačila, ne pa posebnega odplačnega pogodbenega odstopa terjatve od stečajnega dolžnika kot cedenta na dolžnika X kot cesionarja.
Revizija ima tedaj prav, da ne gre pri navedeni "pogodbi o odplačnem prenosu terjatev" ne gre za pravni institut prenovitve iz 348. člena ZOR, saj se stranki v okviru obstoječe obveznosti nista dogovorili niti za drugačen predmet niti za drugačno pravno podlago, temveč sta le obseg obveznosti in rok plačila soglasno spremenili. Stranki sta tako dosegli sporazum o likvidaciji kreditnega razmerja.
ZPPSL člen 99, 99/2, 100, 100/1, 104, 104/1, 104/2, 125, 125/1, 129, 129/1. ZIP člen 251a.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajna masa - oblikovanje stečajne mase - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zaključek stečajnega postopka po členu 99/2 ZPPSL
Za oblikovanje stečajne mase je odločilno premoženjsko stanje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, v stečajno maso pa gre tudi premoženje, ki ga pridobi stečajni dolžnik do zaključka stečajnega postopka. Vanjo spada tudi premoženje pridobljeno z uspelim izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj. Te možnosti pa stečajno sodišče v zvezi z uporabo člena 100/1 ZPPSL ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak samo če upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso (pripomba: ni še upoštevana dopolnitev člen 100/1 ZPPSL, objavljena v Uradnem listu št. 52/99).
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji člen 4, 99, 99/4, 117, 117/1.ZVNDL člen 1, 4, 4/1.ZOR člen 149, 149/1.
nepremičnina v družbeni lastnini - pravna narava pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pogodba v korist tretjega - začetek stečajnega postopka - izločitvene pravice
Pogodba v korist tretjega (predmet pogodbe je nepremičnina) temu ne daje izločitvenega upravičenja. Izločitveno upravičenje pa bi pridobila šele v primeru, če bi upravičenje iz pogodbe v korist tretjega privedla do stanja iz tretjega odstavka 111. člena ZPPSL.
ZPPSL člen 142, 142/2, 144, 144/1. ZPP (1977) člen 2, 71, 71-5, 83, 83/1.
stečajni postopek - prerekane terjatve - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - pasivna legitimacija
ZPPSL upravičuje vse upnike stečajnega dolžnika, da prerekajo prijavljene terjatve drugih upnikov. S tem, da posamezen upnik to upravičenje izkoristi, nastane novo sporno pravno razmerje med upnikom, katerega terjatev je prerekana in upnikom, ki to terjatev prereka. To pa je možno razrešiti samo med strankama (upniki), ki sta v sporu , ne pa med strankama (stečajnim dolžnikom in upnikom), ki to nista.
ZPPSL člen 111, 112, 154, 154/5.ZOR člen 45, 45/4, 510, 510/1. ZIP člen 168.ZIZ člen 193.
stečajni postopek - unovčenje dolžnikovega premoženja - prodaja nepremičnine na javni dražbi - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninska tožba - razveljavitev prodajne pogodbe - pravno mnenje
Pogodba, ki jo sklene stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (peti odstavek 154. člena ZPPSL) je izvedbeni akt rezultata dražbe, ki nadomešča domik v nepremičninski dražbi, izvedeni v izvršilnem postopku. To pomeni, da je kupec v stečajnem postopku na dražbi prodane nepremičnine postal njen lastnik originarno. Zato morebitni lastnik na prisilni javni dražbi prodane nepremičnine proti njenemu kupcu najkasneje od vpisa lastninske pravice nanj v zemljiški knjigi, tudi z lastninsko tožbo ne more več uspeti.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS40267
ZOR člen 437. ZTLR člen 7, 64. ZPPSL člen 131. ZZK (1930) paragraf 4, 4/1.ZZK člen 5, 5/1.
zastavna pravica na nepremičnini - cesija in prenos hipoteke
Hipoteka kot stvarna pravica s sklenitvijo cesijske pogodbe ne presegata po zakonu samem na cesionarja. Stranki cesijske pogodbe morata prenos hipoteke na cesionarja dogovoriti, dogovor pa je potrebno še zemljiškoknjižno izvesti. Šele z njegovo zemljiškoknjižno izvedbo postane cesionar imetnik hipoteke, s tem pa tudi upravičenec do ločenega poplačila terjatve na podlagi hipoteke.
ZPPSL člen 137, 144, 144/3. CZ člen 6, 6/2, 155, 155/2-b.ZIZ člen 17.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - napotitev na pravdo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - izvršilni naslov - carinska deklaracija
Seznam terjatev oz. obračun obresti niti po ZIZ niti po CZ nista izvršilni naslov.
Carinska deklaracija, po kateri je blago ocarinjeno, če deklarant v predpisanem roku ni vložil pritožbe, je izvršilni naslov.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2. ZPP (1977) člen 212, 212-4.
stečajni postopek - prerekane terjatve - napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok - zavrženje tožbe
Prvi odstavek 144. člena ZPPSL je določba, ki stečajni senat zavezuje samo na napotitev upnika, da začne postopek pred pristojnim organom za ugotovitev prerekane terjatve, ne pa tudi, kakšen postopek in pred katerim organom mora začeti. Začetek takšnega postopka pa je tudi nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka.
Petnajstdnevni rok iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka.
ZPPSL člen 102, 102-5, 137, 137/1, 144. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - čas nastanka škode - prijava terjatve v stečajnem postopku
Samo v primeru, da bi zatrjevana škoda tožniku nastala po začetku stečajnega postopka, bi bil upravičen zahtevati plačilo odškodnine s tožbo. Ker pa je tožniku zatrjevana škoda nastala pred začetkom stečaja tožene stranke oziroma v okviru zakonskega roka iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo na plačilo odškodnine, vloženo proti stečajnemu dolžniku po uvedbi stečaja, utemeljeno zavrglo, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev (102., 137., 144. člen ZPPSL).
ZPPSL člen 118, 125, 125/4-1, 125/4-2.ZOR člen 446.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - prevzem dolga - pobot terjatev
Res je sicer, da s samima pogodbama o prevzemu dolga stečajna masa tožeče stranke še ni bila zmanjšana. Toda ti dve pogodbi sta bili sklenjeni le zato, da je na njuni podlagi lahko toženec pobotal del svoje terjatve v znesku 596.114,50 SIT s terjatvo, ki jo je imel v enakem znesku prevzemnik dolga do njega. Na ta način je bila stečajna masa tožeče stranke zmanjšana, kajti pogodbi o prevzemu dolga sta bili sklenjeni odplačno. Torej sploh ni šlo za prevzem dolga.
Prevzemnik je namreč za navedeni znesek 596.114,00 SIT zmanjšal svoj dolg do tožeče stranke. Tožeča stranka je tako preko sledečega pobota med prevzemnikom in tožencem plačala svoj dolg do toženca v večjem znesku, kot pa bodo plačani stečajni upniki, ki bodo prejeli največ 5 % svojih terjatev.