CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS40592
ZPP člen 180. ZPPSL člen 104, 104/2. ZPPSL (1989) člen 95, 95/2. ZRNSZ člen 3, 3/1, 8, 8/1.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - stečajno pravo - izločitvena pravica - izločanje nepremičnine v družbeni lastnini iz stečajne mase - pravica uporabe na nezidanem stavbnem zemljišču - prenos pravice uporabe
Sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo je navedla tožeča stranka. To pa pomeni, da utemelji sodišče svojo odločitev na tisti pravni podlagi, za katero meni, da jo mora uporabiti, da bo materialnopravno pravilno odločilo.
Podlaga za izločitveni zahtevek iz stečajne mase je tudi pravica uporabe na stvareh v družbeni lastnini. Dokler so nepremičnine v družbeni lastnini, za razreševanje pravnih razmerij v zvezi z njimi ni mogoče uporabiti predpisov, ki urejajo lastninska razmerja.
Družbenoekonomske spremembe niso namreč same po sebi pravice uporabe na stvareh v družbeni lastnini spremenile v lastninsko pravico, niti upravičenj, temelječih na pravici uporabe na stvareh v družbeni lastnini, v lastninskopravna upravičenja.
stečajni postopek - izločitvena pravica - ločitvena pravica - nepristna hramba - državne blagovne rezerve
Na blagu, prejetem v hrambo in obnavljanje državnih blagovnih rezerv, ne obstaja izločitvena pravica, če iz pogodbe o hrambi izhaja, da je shranjevalec dolžan vrniti enako količino istovrstnega blaga, ker gre v takem primeru za nepristni depozit.
V enakem primeru na blagu ne more obstajati pravica do ločenega poplačila iz tistega blaga, na katerem je hkrati zatrjevana izločitvena pravica.
Ker tožeča stranka (delničar banke) ni bila predlagateljica ugotavljanja pogojev za uvedbo stečaja nad njo (banko), na podlagi določbe 4. odstavka 23. člena ZPSSLBH ni bila upravičena do pritožbe zoper odločbo guvernerja Banke Slovenije.
ZUS člen 59, 72, 73. ZBH člen 4, 18, 31. ZBS člen 37. ZPSS člen 32.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki
Po ZBH je že enodnevna nelikvidnost banke okoliščina, ki kaže na to, da banka ne izpolnjuje več pogojev za nadaljnje delo. Zato je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki (1. odstavek 32. člena ZPSS).
ZUS člen 73. ZPSS člen 32, 32/1. ZBS člen 37. ZBH člen 4, 18, 31.
ugotavljanje pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad banko
Glede na določbo 23. člena ZPSS lahko pritožbo zoper odločbo prve stopnje (ki jo izda guverner) vložijo le konkretni predlagatelji stečajnega postopka, torej ne oni, ki sicer lahko predlagajo tak postopek.
ZPPSL (1989) člen 36, 40, 40/2, 44, 44/1, 90, 90-6, 102, 152. ZPPSL člen 59, 59/3, 63, 63/1, 172.
prisilna poravnava v stečaju - prijava terjatev - uveljavljanje terjatev v tuji valuti - valorizacija priznane terjatve
V postopku prisilne poravnave v stečaju sodišče ne pozove (ponovno) upnikov na prijavo terjatev, ampak velja poziv na prijavo terjatev, objavljen v oklicu o začetku stečajnega postopka (6. točka 90. člena ZPPSL). V postopku prisilne poravnave v stečaju sodelujejo zato tako, kot to določa 36. člen ZPPSL, upniki, ki so pravilno prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku (navedeno stališče ne posega v vprašanje obsega pravnega učinka prisilne poravnave, sklenjene v stečaju, z vidika drugega odstavka 40. člena ZPPSL).
Tožeča stranka ne more zahtevati valorizacije prijavljene in s prisilno poravnavo priznane terjatve za čas od začetka stečajnega postopka do sklenitve prisilne poravnave izven pogojev prisilne poravnave.
ZPPSL člen 117, 117/2, 117/3, 118, 125.ZOR člen 336.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - način izpolnitve terjatve - pobot - pravno mnenje
Pobotanje je bilo zaključno dejanje v sklopu večjega števila dejanj, ki so pomenila pravno celoto, ki je ali naj bi ustvarila položaj, ki bi omogočil pobotanje. Samo s tega vidika bi bilo možno izpodbijati tudi pobotanje, vendar samo v zvezi s drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase. V postopku pa je bil pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da druga s tožbo izpodbijana pravna dejanja stečajnega dolžnika nimajo pravnega učinka na stečajno maso. To pomeni, da zaradi njih ni prišlo do zmanjšanja stečajne mase, s tem pa tudi ne do oškodovanja upnikov. Takšna odločitev tudi ni bila izpodbijana z revizijo. Čim pa je tako, pobota kot samostojnega pravnega dejanja, ni mogoče izpodbijati (glej tudi pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 22.6.1995 - Pravna mnenja I/1995, stran 16).
ZPPSL člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154/5.ZOR člen 229, 232, 232/2.ZPP člen 224.
zahteva za varstvo zakonitosti - javna dražba - stečajni postopek - javna obljuba nagrade - unovčenje dolžnikovega premoženja - pogoji za udeležbo na javni dražbi - predložitev izjave po členu 154/5 ZPPSL - uveljavljanje napak pri javni dražbi v stečajnem postopku - tožba na neveljavnost pogodbe
Pravna podlaga za razveljavitev že opravljene javne dražbe za prodajo premoženja stečajnega dolžnika ni niti v ZPPSL niti v ZOR. Nepravilnosti v postopku prodaje se zato lahko uveljavljajo le s tožbo na neveljavnost pogodbe iz petega odstavka 154. člena ZPPSL.
Tudi za zahtevek za razpis nove javne dražbe ni pravnega temelja.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VS40570
ZOR člen 124, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 137, 138, 214, 357, 358, 358/4, 358/6, 591, 591/1. ZPPSL člen 122, 122/1.ZZ člen 65, 65/1, 65/3.
neupravičena pridobitev - začetek teka zamudnih obresti - odpoved najemne pogodbe - vrnitev danega - najemna pogodba - razdrtje pogodbe - zakup - najem nepremičnine - lastninska pravica najemodajalca - odtujitev v zakup dane stvari - upravljanje zavoda - stečaj najemnika vrnitev vnaprej plačane najemnine
Najemna pogodba preneha veljati z odpovedjo (ali morebitnim pretekom odpovednega roka po odpovedni izjavi). Najemodajalec postane nepošteni pridobitelj vnaprej plačane najemnine od dneva izteka odpovednega roka (214. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Od tedaj naprej tečejo zamudne obresti od vnaprej plačane najemnine.
Drugačni so učinki pri razdrtju pogodbe. Če je nasprotna stranka prejela denar, ga mora vrniti z obrestmi od dneva prejema izplačila naprej in ne od trenutka, ko začne izjava učinkovati.
vpliv uvedbe stečajnega postopka nad carinskim zavezancem na carinski postopek
Uvedba stečajnega postopka ne vpliva na tek carinskega postopka zoper carinskega zavezanca, nad katerim je bil uveden stečaj, vpliva pa na vsebino odločb, izdanih v carinskem postopku tako, da po uvedenem stečajnem postopku nad carinskim zavezancem carinarnica lahko le določi višino in s tem obstoj carinske obveznosti.
DENACIONALIZACIJA - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS06678
ZPPSL (1989) člen 131 - 136. ZPPSL člen 156.ZDen člen 18, 18/1, 88, 88/1, 88/2. ZPP (1977) člen 201.
lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - prodaja v stečajnem postopku - javna dražba - denacionalizacija - prepoved razpolaganja po ZDen - ničnost prodajne pogodbe - enotno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj enotnih sospornikov - vložitev pravnega sredstva
Kupci premoženja v stečajnem postopku ne morejo biti različno varovani glede na to, po katerem od več možnih načinov so kupili premoženje, torej na javni dražbi ali z zbiranjem ponudb in neposredno pogodbo. Tudi neposredna pogodba predpostavlja zbiranje ponudb morebitnih kupcev. Zato predstavlja nakup nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, bodisi na javni dražbi ali z zbiranjem ponudb in neposredno pogodbo, originaren način pridobitve lastninske pravice. Prvotoženka je torej s sklenitvijo kupne pogodbe z dne 26.06.1990 v javnem stečajnem postopku originarno pridobila lastninsko pravco na celi sporni nepremičnini, in sicer ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Ker je nato sporna nepremičnina v drugem stečajnem postopku postala del stečajne mase prvotoženke že v februarju 1991, njena vrnitev v last ni več mogoča. To pa pomeni, da zaradi ovire iz prvega odstavka 18. člena ZDen zanjo ne obstoji dolžnost vrnitve v smislu 88. člena ZDen in tudi ne velja prepoved razpolaganja. Zato pogodbe z dne 17.05.1995, ki sta jo sklenili prvotoženka in drugotoženka, in pogodbe z dne 27.10.1993, ki sta jo sklenila prvotoženka in tretjetoženec, obe o prodaji stanovanja bivšemu imetniku stanovanjske pravice po določbah SZ, ne zadene ničnostna sankcija iz drugega odstavka 88. člena ZDen.
Vprašanje ničnosti pogodbe se po naravi pravnega razmerja lahko reši samo na enak način za oba pogodbenika. Zato se glede prve pogodbe prvotoženka in drugotoženka štejeta za enotno pravdno stranko (enako glede druge pogodbe velja za prvotoženko in tretjetoženca). To pa pomeni, da se učinek pritožbe oziroma revizije, ki ju je vložila prvotoženka, razteza tudi na drugo toženko, ki ni vložila nobenega pravnega sredstva (201. člen ZPP 1977).
ZPPSL člen 12, 12/1, 125, 129, 129/3.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 41/2, 374, 374/2, 377, 490.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojna tožba - dovoljenje predsednika senata za vložitev izpodbojne tožbe - dovoljenost revizije - gospodarski spor - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev izpodbojne tožbe ni sodna odločba. Po ZPPSL za dovoljenje ni predvidena izdaja posebnega sklepa, zato zadošča izdaja dovoljenja v obliki pisma (dopisa).
ZJSRS-C člen 19, 19/1. ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2-4.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja prijavljenih terjatev v stečaju - odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja
Določba prvega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C) uzakonja obveznost insolventnega delodajalca, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja ali prisilne poravnave, izplača enako odpravnino, kot jo imajo presežni delavci po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR).
ZLPP člen 11, 12, 13. ZPPSL člen 104.ZDen člen 68.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca
Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo. Taka pravica pa je vključevala tudi pravico denacionalizacijskih upravičencev do izločitve premoženja iz stečajne mase (131. člen ZPPSL) v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo stečajnega postopka.
postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije - pravica do odpravnine
Za prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40468
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 60, 60/1.ZIZ člen 244, 244/1, 250, 250/1, 251, 251/1, 251/2, 251/4.ZZK člen 20.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - sporazum v obliki notarskega zapisa - sklep o zavarovanju - sklep o vknjižbi - začetek postopka prisilne poravnave
Sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je sklep o zavarovanju (in ne zemljiškoknjižni sklep). Zastavna pravica in s tem ločitvena pravica, upoštevna v postopku prisilne poravnave, nastane šele z vknjižbo, ne pa že s sklenitvijo sporazuma v obliki notarskega zapisa.
Predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa mora sodišče zavrniti, če se je pred izdajo sklepa o zavarovanju začel proti dolžniku postopek prisilne poravnave, tudi če je bil vložen že pred začetkom postopka prisilne poravnave.
ZPPSL člen 13, 13/1, 78, 78/2, 78/2-1, 78/2-3, 82, 82/1, 82/2.ZS člen 104, 104-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstavitev stečajnega upravitelja - odstavitveni razlogi - sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev - pritožba
Okoliščina, da je stečajni upravitelj neutemeljeno priznal terjatev upniku, pri katerem je zaposlen, lahko vzbuja pri upniku, ki je predlagal njegovo odstavitev, dvom v pristranost stečajnega upravitelja. Dejstvo, da niti upnik sam ni prerekal te terjatve, za odločitev o odstavitvi stečajnega upravitelja ni pomembno.
Pravno sredstvo proti sklepu o zavrnitvi predloga za odstavitev stečajnega upravitelja je pritožba, o kateri odloča višje sodišče, ne pa ugovor, o katerem odloča stečajni senat.