Ker je imela tožeča stranka na razpolago oblikovalni zahtevek, nima pravne koristi od ugotovitvenega zahtevka. Prvostopenjsko sodišče je narobe uporabilo 181. člen ZPP, ko je zahtevek v tem delu meritorno obravnavalo, namesto da bi tožbo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo. Revizijsko sodišče te kršitve ne more sankcionirati, saj gre za kršitev relativnega značaja. Vendar je moralo revizijsko sodišče pri ugotavljanju, ali obstajajo procesne predpostavke za vložitev revizije, upoštevati dejstvo, da se izpodbija sodba, s katero je bil zavrnjen zahtevek, od katerega tožeča stranka ne more imeti nobene pravne koristi. Če je pogodba kot pravno dejanje izpodbita tako, da proti stečajni masi nima pravnega učinka, se za vračanje uporabljajo splošna pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega. Podobno pravilo glede vrnitve neupravičeno pridobljenega velja tudi v primeru ničnosti pogodbe.
Na podlagi morebiti uspešnega izpodbijanja prodajne pogodbe bi tožnik kot stečajni upnik lahko prišel do morebitnega večjega poplačila svoje terjatve zoper stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso. Ker ne obstaja nobena pravna pot za ponovno "odprtje" pravnomočno končanega stečajnega postopka, revident od morebitne ugotovitve ničnosti pogodbe ne more imeti pravne koristi.