OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09529
ZPPSL člen 149, 149/1, 150, 150/1, 156. ZOR člen 16, 99, 99/1, 154, 572. ZTLR člen 4, 4/2, 31, 42. ZGO člen 1, 1/1. URS člen 74, 74/1.
odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - družbena pogodba - sestavine nepremičnine - pritiklina - toplovodne in plinovodne instalacije - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Kljub nekaterim odstopanjem in izjemam je že stvarnopravni režim pred uveljavitvijo SPZ temeljil na načelu povezanosti zemljišča in objekta. O sestavini nepremičnine lahko zato govorimo le v primeru tistih objektov, ki so po svojem namenu trajno povezani z nepremičnino, na kateri se nahajajo. Sestavina nepremičnine je torej lahko le tisto, kar je na tej nepremičnini, nad ali pod njo. Ker je bilo ugotovljeno, da sporne instalacije niso na nepremičnini parc. št..., ne ustrezajo pojmu pravnega standarda sestavine. Negativen je tudi odgovor na vprašanje, ali so instalacije pritikline. Pritiklina je samostojna premična stvar. Ker so bili vodi pred gradbenimi posegi fizično povezani s kotlovnico, jih že iz tega razloga ni mogoče kvalificirati kot pritiklino.
Temeljno načelo obligacijskega prava nikomur škodovati (16. člen ZOR) se na področju urejanja prostora med drugim uresničuje prek pravnih pravil, ki urejajo graditev in rekonstrukcijo objektov (primerjaj s prvim odstavkom 1. člena ZGO, Ur. l. SRS, št. 34/84 in 29/86, ki je veljal v času izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo 8.3.1999). Prav ta pravila so zato temeljni vrednostni kriterij za presojo dopustnosti ravnanja toženih strank.
Dejstvo, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila tudi terjatve, ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja v zvezi s temi terjatvami. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes glede stroškov stečajnega postopka namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v individualni izvršbi doseže poplačilo take terjatve.
Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija, torej tako, da ni dvoma, za katero dejanje gre. Za pravilno oblikovanje izpodbojnega tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev pravnega dejanja, ki je povzročilo pravne posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Pravno dejanje, ki je predmet izpodbijanja, je treba razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi drugače. Ker je tožeča stranka izpodbijala plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, je pravilno navedla blago (osebna avtomobila), ki je bilo predmet izpodbijane nadomestne izpolnitve. Ker je tožeča stranka v posledici morebitnega uspešnega izpodbijanja zahtevala vrnitev izročenega blaga, je pravilno označila motorni vozili, ki sta bili predmet kupoprodajnih pogodb (ki sta poleg pobota sestavljali izpodbijano enotno pravno dejanje). Tako oblikovan (konkretiziran) tožbeni zahtevek je torej povsem določen; sodbeni izrek, ki ga povzema, pa povsem razumljiv.
Ker je bil predmet izpodbijanja plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, v opredelitev izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje posameznih pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki je upravičevala njegovo izpodbijanje. Datumi kupoprodajnih pogodb in pobota torej niso bistveni elementi izpodbojne tožbe, zato očitne pisne pomote (napake v številkah oziroma datumih v tožbenem predlogu) ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
ZPPSL člen 101, 109, 111, 144. ZEMPIZ člen 23, 23/3, 31.ZPIZ člen 33, 33/1, 209.ZDR člen 103, 105. ZDavP člen 1, 15, 16, 20, 20/1, 40, 87, 93, 107, 112.ZPSV člen 4, 6, 15, 16, 17.ObrZ člen 39, 39/5, 39/9. ZZVZZ.ZUP člen 153.
samostojni podjetnik - prispevki za socialno varnost in članarina - vpliv stečajnega postopka na odmerni postopek - do kdaj traja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost
Obveznost plačila prispevkov za socialno varnost za samostojnega podjetnika traja do izbrisa samostojnega podjetnika iz ustreznega registra. Začetek stečajnega postopka nad zavezancem bi lahko vplival na odmero neplačanih obveznih prispevkov za socialno varnost in obvezno članarino za obrtno zbornico le, če bi in kolikor bi take posledice določali zakoni, ki urejajo te prispevke oziroma članarino oziroma davčni postopek in zakon, ki ureja stečaj. Ker ti zakoni ne določajo, da bi uvedba stečajnega postopka vplivala na odmerni postopek, nanj nima vpliva, vpliva pa na izvršitev odmerne odločbe.
Ker poravnava terjatve z "verižnim pobotom" ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo (iz katere je tožeča stranka dolgovala toženi stranki), predstavlja "verižni pobot" neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09365
ZPPSL člen 1, 1/3, 182, 182/1.ZOR člen 46, 50, 1004.ZPP člen 205.
družba z omejen odgovornostjo - redna likvidacija družbe - pravne posledice uvedbe redne likvidacije - prekinitev postopka - poroštvo - bodoča terjatev
Določba prvega odstavka 182. člena ZPPSL velja le za tiste postopke likvidacije, ki jih na podlagi tretjega odstavka 1. člena istega zakona izvaja sodišče, torej za sodne ali prisilne likvidacije, ne velja pa za redne ali prostovoljne, avtonomne, zunajsodne likvidacije. Redno likvidacijo družbe z omejeno odgovornostjo, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Dejanska in pravna podlaga za odločitev v tej zadevi sta poroštveni izjavi vsakega od tožencev z dne 30.9.1994. Povezava teh izjav z dogovorom o zavarovanju terjatev zato ni pravno pomembna. Obe poroštveni izjavi sta bili jasni in s sklicevanjem na obveznost kupca iz (bodoče) kupne pogodbe dovolj določeni (46. in 50. člen ZOR). Razlogi pritožbenega sodišča o možnosti zavarovanja bodoče terjatve so skladni s pravno teorijo in sodno prakso. Zato dejstvo, da naj bi bila kupna pogodba sklenjena nekaj dni po zapisu poroštvenih izjav, ni pomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
VS18223
ZPP člen 81, 81/1, 81/5. ZPPSL člen 8, 141, 141/2. ZUS člen 16, 18, 18/1, 73.
prispevki za socialno varnost - stečaj samostojnega podjetnika - stranka v postopku
V postopku odmere davkov in prispevkov samostojnemu podjetniku v stečaju, samostojni podjetnik ni stranka v upravnem sporu, pač pa je lahko stranka fizična oseba (prej samostojni podjetnik) oziroma stečajni upravitelj.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - preizkus prerekanih terjatev
Preizkušanje prerekanih terjatev ne pomeni njihovega ugotavljanja po pravilih, po katerih se v pravdnem postopku odloča o utemeljenosti tožbenih zahtevkov. Poravnalni senat ne odloča na podlagi popolne prepričanosti o dejstvih, pač pa prizna terjatev za verjetno že tedaj, če več razlogov govori v prid kot proti obstoju terjatve. Pri tem se omeji na trditve in listinske dokaze, ki jih prispevata prijavitelj in tisti, ki terjatev prereka.
Asignaciji (nakazili) nista le izpolnitveni dejanji za vrnitev istega dolga. Zato se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Pravno dejanje po zakonskih določbah ni pojem, ki je identičen pojmu pravnega posla. Je lahko pravni posel, celo več pravnih poslov, če skupno oblikujejo neko dejanje, samo določeno dejanje iz nekega pravnega posla ali pa dejanje izven kakršnegakoli pravnega posla. Asignacija ni pogodba. Sestavljata jo dva enostranska pravna posla - dve pooblastitvi. S prvo asignant pooblasti asignata, da opravi dajatev na račun asignanta; z drugo pa asignatarja, da sprejme izpolnitev od asignata. Ta dvojna pooblastitev je z vidika asignanta ekonomsko in pravno nedeljiva celota, ki je v okviru pravnega dejanja asignacije ni mogoče ločevati. Ker v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje dejanj iz pravnih poslov, ki so bila podlaga oziroma vzrok pravnemu dejanju asignacije, zaradi katerega naj bi prišlo do zmanjšanja (bodoče) stečajne mase, je predmet izpodbijanja pravno dejanje asignacije kot celota (tako njen sklenitveni kot izpolnitveni del).
Pri predpostavkah gre za sestavine izpodbojnega dejanskega stanja, torej za dejanske predpostavke (odvisne od okoliščin konkretnega primera). Vendar pa je zaključek o obstoju objektivne predpostavke izpodbijanja, ki je izpodbijan z revizijo, pravni in ne dejanski zaključek. Tako gre pri ugotavljanju, ali so stečajni upniki zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejeli manj, kot bi prejeli, če stečajna dolžnica ne bi storila izpodbijanega dejanja, oziroma, ali je posamezni upnik zaradi izpodbijanega pravnega dejanja pridobil položaj ločitvenega upnika v stečajnem postopku, za dejansko sklepanje, medtem ko gre pri zaključku o oškodovanju stečajnih upnikov oziroma privilegiranju posameznega upnika za pravno sklepanje (za uporabo materialnega stečajnega prava).
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - asignacija - vednost oziroma zakrivljena nevednost o dolžničinem slabem ekonomsko-finančnem stanju - izpodbojnost domneve
Način plačila, ki ni običajen, ni predpostavka izpodbojnosti pravnega dejanja, ampak samo domneve obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja. Izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen, je relevantna samo za ugotovitev obstoja domneve, da je nasprotnica izpodbijanja vedela oziroma morala vedeti za dolžničino slabo ekonomsko-finančno stanje. Zato je lahko nasprotnica izpodbijanja obstoj domneve izpodbijala tako, da je izpodbijala predpostavko domneve (z dokazovanjem, da je pri plačilu z asignacijami šlo za običajen, vnaprej dogovorjen način vrnitve kreditov), ali pa tako, da je izpodbijala domnevano dejstvo (z dokazovanjem, da ni vedela niti bila dolžna vedeti za slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnice).
Neobičajna oblika ali način izpolnitve obveznosti je temeljna okoliščina domnevne baze, predpostavka zakonske domneve. Na njeni podlagi lahko sklepamo na subjektivno sestavino izpodbojnega dejanskega stanja (na vednost ali zakrivljeno nevednost za dolžničino slabo ekonomsko-finančno stanje), pri čemer pa je zaključek, ali je izpolnitev na določen način izpolnitev na (ne)običajen način, pravni in ne dejanski zaključek. Gre namreč za subsumiranje ugotovljenega načina izpolnitve pod nedoločen pojem neobičajnega načina izpolnitve obveznosti.
Da bi bila ločitvena pravica izpodbojna, bi moral biti poleg objektivnega elementa izpodbojnosti (sklenitve sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa brez dovoljenja poravnalnega senata) podan tudi subjektivni element izpodbojnosti (da tožena stranka ni vedela niti morala vedeti, da tožeča stranka za sklenitev sporazuma o zavarovanju z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah ni imela dovoljenja poravnalnega senata). Trditveno (in dokazno) breme s tem v zvezi je bilo na tožeči stranki, ki je prerekala ločitveno pravico, za katero je tožena stranka že pridobila izvršilni naslov.
V zvezi s subjektivnim elementom izpodbojnosti je v konkretnem primeru odločilna vednost oziroma zakrivljena nevednost tožene stranke o sklenitvi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve s strani tožeče stranke brez dovoljenja poravnalnega senata, ne pa o teku postopka prisilne poravnave.
sodni register - izbris po družbe ZFPPod - ustavitev postopka izbrisa - začetek stečajnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Ugovorni razlog po 2. točki 2. odstavka 30. člena ZFPPod je podan le, če je bil nad družbo začet stečajni postopek najkasneje v trenutku vložitve ugovora. Kasnejši začetek stečajnega postopka torej ni razlog, zaradi katerega bi smelo sodišče ustaviti postopek izbrisa iz sodnega registra.
ZFPPod člen 12, 12/2, 13, 13/3, 25, 25/1-2, 31, 31/2-3. ZPPSL člen 97, 97/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe po ZFPPod - začetek stečajnega postopka
Uvedeni, in še ne začeti stečajni postopek se ne more začeti toliko časa, dokler ni sklep o začetku postopka izbrisa razveljavljen (3. točka drugega odstavka 31. člena ZFPPod). Dokler v izbrisnem postopku ni odločeno o ugovoru, mora stečajno sodišče počakati z odločitvijo o izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 97. člena ZPPSL).
ZIZ člen 9, 9/2, 17, 17/3, 54, 54/2. ZPPSL člen 125, 125/1.ZPP člen 334, 334/1.ZOR člen 763.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved pravici do pritožbe in učinek na stečajno maso
Da bi bilo izpodbijanje opustitve procesnega dejanja uspešno, mora tožnik dokazati, da je bil dolžnik zaradi tega obsojen na izpolnitev neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica po rednem teku postopka ni bila nujna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS40821
ZPP člen 70, 70-1, 70-2, 339, 339/2-2. ZPPSL člen 146.
izločitev sodnika - plačilo kupnine - tožba na sklenitev kupne pogodbe - prodaja stečajnega dolžnika - sodelovanje sodnika v stečajnem postopku in pravdnem postopku na prvi stopnji
Če je bil sodnik, ki je sodil v pravdnem postopku na prvi stopnji, tudi stečajni sodnik v stečajnem postopku, v katerem je bilo na javni dražbi (ki naj bi jo tudi vodil) prodano premoženje, o katerega delitvi teče ta pravda, to ni razlog za njegovo izločitev po 5. točki 70. člena ZPP. To dejstvo samo po sebi tudi še ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom s njegovo nepristranskost. Kakih drugih okoliščin, iz katerih bi lahko to izhajalo, tožena stranka v reviziji ni navedla. Zato tudi razloga za izločitev sodnika po 6. točki 70. člena ZPP ni.
ZDen člen 88. ZPPSL člen 12, 143, 143/1, 143/3, 143/5.
denacionalizacija - razpolaganje z nepremičnino za katero obstaja dolžnost vrnitve - stečajni postopek - priznanje izločitvene pravice - ničnost
Priznanje izločitvene pravice je pravnoposlovno razpolaganje z nepremičnino, ki je prepovedano po 88. členu ZDen in ki je po tej zakonski določbi nično.
ZOR člen 436, 440, 440/1, 444. ZGD člen 5, 5/2, 5/3, 6, 6/1. ZPPSL člen 74, 80, 80/1-1, 80/1-6, 142, 142/1, 142/3, 157, 157/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 380, 380/1, 380/2.
stečaj - zmotna uporaba materialnega prava - spregled pravne osebnosti - prenos terjatev stečajnega dolžnika na stečajnega upnika - sodna cesija - izterjava cedirane terjatve - učinki sklepa stečajnega senata - ugotovitev obstoja terjatev stečajnega dolžnika - terjatev stečajnega dolžnika do ustanovitelja (družbenikov)
Pri izterjavi terjatve družbe do njenih družbenikov ne gre za vprašanje spregleda pravne osebnosti.
Sklep stečajnega senata o prenosu terjatev stečajnega dolžnika do tretjih na upnike stečajnega dolžnika nima učinka pravnomočne ugotovitve obstoja teh terjatev. Gre samo za seznam terjatev stečajnega dolžnika do tretjih in sodno cesijo teh terjatev na upnike stečajnega dolžnika, ki lahko nato te terjatve izterjajo.
ZOR člen 355, 355/1, 355/2. ZPPSL (1989) člen 116, 116/4. ZPPSL člen 130.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zastavna pogodba - vrnitev danega - nemožnost izpolnitve - stvari, določene po vrsti (generične stvari) - delnice - premoženjskopravni zahtevek - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - spori, ki so posledica stečajnega postopka - uporaba ZPPSL 1993 ali ZPPSL
Morebitne dolžnikove težave pri pridobivanju vrstnih (generičnih) stvari ne zadoščajo za nastanek dolžnikove nemožnosti (2. odstavek 355. člena ZOR).
355. člen ZOR se lahko smiselno uporabi za pravice, določene po vrsti.
Smisel 4. odstavka 116. člena ZPPSL je, da se vzpostavi pravni položaj, ki bi ostajal, če bi pravno dejanje ne bilo storjeno; to odločilno govori v prid vrnitve prejetega, dokler je le-ta sploh mogoča.