vročanje - vročanje s fikcijo - obvestilo o prispelem pismu - navedba naslovnika na obvestilu o prispelem pismu - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker na obvestilu o (sicer pravilno naslovljenem) prispelem pismu ni bila navedena (niti skrajšana) dolžnikova firma, ni mogoče šteti, da je bilo dolžniku sporočeno, da ga na pošti čaka nanj naslovljeno pisanje, ki se bo po 141. členu ZPP štelo za vročeno, če ga v določenem roku ne bo prevzel.
Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) neprerekanih terjatev v stečaju zaradi posebne ureditve, ni dopustno.
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če je bila ta sprva vložena zoper toženo stranko kot s.p., nato pa je zaradi njenega stečaja tožeča stranka označbo tožene stranke popravila tako, da se je ta glasila le še na fizično osebo.
Z zaključkom stečaja podjetnika posameznika obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnejo. Pri tem ni mogoče trditi, da subjekta, ki bi bil lahko tožen na plačilo obveznosti podjetnika posameznika, ki izvira izpred začetka stečajnega postopka, ni več, saj oseba, ki je bila podjetnik, še vedno živi in ima procesno sposobnost. O tožbenem zahtevku za plačilo takšne obveznosti je zato treba kljub zaključku stečajnega postopka odločiti (zavrnilna odločba), ne pa tožbo zavreči.
stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - prodaja funkcionalnega zemljišča v stečajnem postopku - ničnost - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - originarna pridobitev lastninske pravice
Prodaja funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, v stečajnem postopku nad zemljiškoknjižnim lastnikom, po sklepu stečajnega senata, pomeni za kupca pridobitev lastninske pravice na originaren način (156. člen ZPPSL in 192. člen ZIZ). Vknjižba lastninske pravice na kupca je deklaratorne narave.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001212
ZPP člen 431. ZPPSL člen 36, 36/1.ZS člen 110, 110/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine vložene pred začetkom postopka prisilne poravnave - plačilni nalog - pravno mnenje - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16.6.1998 se v primeru vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče po njegovem začetku, dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga po (sedaj veljavnem) 431. členu ZPP. Od njegovega sprejema se okoliščine niso bistveno spremenile, tako da bi utemeljevale odstop od sprejetega in uveljavljanega pravnega mnenja.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika – iztožljivost terjatve po zaključku stečaja
Po določbi 7. točke 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Čeprav je samostojni podjetnik fizična, ne pa pravna oseba, ga ZGD vključuje v sistem gospodarskih subjektov (člen 72), zato tudi za stečaj samostojnega podjetnika obveljajo določbe ZPPSL (99. člen). Vendar pa so proti samostojnemu podjetniku po končanem stečaju – ker je fizična oseba – še vedno iztožljive le terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, zaradi katere je prišlo do uvedbe in končanja stečaja.
V zavarovanje kredita je F.P. s.p. izdal menico, v kateri sam nastopa kot trasat in solidarni porok. To pa ni mogoče. Možnost takšne zaveze bi pomenila, da bi se dejansko zavezal kot porok za svojo lastno obveznost. Tako za poroštvo ne zadošča zgolj iz druge sfere istega subjekta, v konkretnem primeru iz poslovne sfere fizične osebe.
Za stečaj samostojnega podjetnika sicer veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. Vendar je drugačna končna posledica, saj samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba obstaja še naprej in je torej lahko tožen. Tako ni mogoče reči, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve. Vodenje stečajnega postopka je razlog, da upnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve (kajti če teče stečajni postopek, poplačila ni mogoče uveljavljati še v drugem vzporednem postopku) in ne neprijava terjatve sama po sebi ter hkrati nemožnost poplačila v stečaju.
ZOR člen 361, 379, 379/1, 388.ZPP člen 360, 360/1. ZPPSL člen 31, 31/2, 31/4, 36, 36/1, 45, 60, 60/1, 60/2, 71, 71/1, 111, 111/3. Zakon o izvršilnem postopku člen 251c, 251c/2, 251d, 251d/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – presoja pritožbenih navedb – poprava tožbene navedbe – prisilna poravnava – pravica do ločenega poplačila – zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - odstop s hipoteko zavarovane terjatve – zavarovanje denarne terjatve na podlagi sporazuma strank – sklep o odreditvi zavarovanja na podlagi sporazuma strank – učinek potrjene prisilne poravnave na zastavno pravico, pridobljeno v postopku zavarovanja – vpis prenosa hipoteke v zemljiško knjigo med postopkom prisilne poravnave - učinek postopka prisilne poravnave na postopek izvršbe – učinek postopka prisilne poravnave na postopek zavarovanja - zastaranje – judikatna terjatev - pretrganje zastaranja
Ker je bila terjatev tožeče stranke zavarovana z zastavno pravico in te zastavne pravice ni dobila z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku prisilne poravnave, potrjena prisilna poravnava tožene stranke nanjo ni imela pravnega učinka.
Določbe 111. člena ZPPSL se za postopek prisilne poravnave ne uporabljajo, ker je vpliv prisilne poravnave na postopke izvršb in zavarovanj posebej urejen v 36. členu ZPPSL (primerjaj prvi odstavek 71. člena ZPPSL) .
Neenak položaj upnikov z neplačanimi terjatvami v primerjavi s položajem upnikov, ki so jim bile terjatve poplačane pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je zakonska posledica prisilne poravnave in ne pomeni protipravnega neenakopravnega položaja upnikov. To velja tudi za terjatve iz naslova plače, kolikor ne gre za prednostno terjatev iz 160. člena ZPPSL (plačo oz. nadomestilo plače za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS41057
ZIZ člen 243, 244, 245. ZDavP člen 41, 44, 44/2, 44/3, 46, 46/1, 46/2, 81, 81/1, 82. ZDavP-1 člen 40.ZDavP-2 člen 106, 106/1, 106/4.ZUP člen 285, 285/1.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika - dolgovni seznam - vpliv zaključka stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom na postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti - vpliv zaključka stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom na njegove davčne obveznosti - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini
Presoja sodišč nižjih stopenj, da bi upnik lahko zavarovanje terjatve v sodnem postopku zahteval šele, če bi bila neuspešna davčna izvršba na dolžničine dohodke, terjatve in premičnine, je v nasprotju z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju in Zakona o davčnem postopku, ki sta veljala v času odločanja sodišča prve stopnje.
Tožniki so z razlastitvijo izgubili lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah. Kasneje pa je prišlo do odprave odločbe o razlastitvi. Z dokončnostjo odločbe o odpravi razlastitvene odločbe so tožniki pridobili pravico, da se sporne nepremičnine v stečaju izločijo iz premoženja tožene stranke.
Za odločitev o obstoju izločitvene pravice ni pomembno trenutno zemljiškoknjižno stanje in prav tako ni potrebno, da bi tožniki ob začetku stečajnega postopka že izpolnjevali vse pogoje za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
OZ člen 766, 766/3, 779, 779/2, 785. ZPPSL člen 123.
pogodba o naročilu - mandat - plačilo prevzemniku naročila - pravica do sorazmernega dela plačila - plačilo odvetniških storitev - plačilo za zastopanje - uspeh v pravdi - vpliv stečaja na pogodbo o naročilu
Ker tožeča stranka ni opravila vseh poslov, ki so bili predmet naročila (toženo stranko do konca zastopala v pravdi proti A., d.d.), temveč le del (napisala dopis in vložila tožbo), ima pravico le do sorazmernega dela plačila (drugi odstavek 779. člena OZ).
Pogodba o naročilu je zaradi stečaja tožene stranke prenehala. Tako določata 785. člen OZ in 123. člen ZPPSL.
ZIZ člen 55, 55/1-8. ZPPSL člen 59, 59/3, 61, 61/1, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
trditveno breme - izvršilni postopek - izvršilni naslov - potrjena prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti - učinki prisilne poravnave - opozicijski ugovor
Tretji odstavek 64. člena ZPPSL se nanaša na tiste terjatve, ki v sklepu o potrditvi prisilne poravnave niso bile ugotovljene niti ni upnik v zvezi z njimi pred potrjeno prisilno poravnavo pridobil izvršilnega naslova. Sklep o potrditvi prisilne poravnave v tem primeru nima moči pravnomočne odločitve, ampak ima le ustrezne materialnopravne učinke. Ker je potrjena prisilna poravnava dejstvo, ki v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve upnika, že obstaja, velja pravilo, da se mora stranka, ki ima za to pravni interes, nanj sklicevati že v samem postopku za ugotovitev obstoja terjatve (prvi odstavek 7. in 212. člen ZPP), ne pa morda šele v obliki opozicijskega ugovora v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS41034
ZPPSL člen 111, 111/3, 131, 131/1, 131/2.ZOR člen 437, 437/1. ZTLR člen 64, 64/1, 66, 66/1.ZZK-1 člen 7, 94, 94/2, 94/3, 94/3-2, 247, 247/1, 247/1-2.
cesija - hipoteka - ločitvena pravica - prenos ločitvene pravice - prenos terjatve - prenos s hipoteko zavarovane terjatve - prenos stranskih pravic - sprememba hipotekarnega upnika - vstop v položaj zastavnega upnika - vpis spremembe hipotekarnega upnika v zemljiško knjigo - učinki začetka stečajnega postopka
Hipoteka kot stranska pravica preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.
prijava terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sklepov in na razveljavitev sklepov stečajne dolžnice
V stečajnem postopku morajo svoje terjatve prijaviti samo isti upniki, ki se poplačajo iz razdelitvene mase (iz 158. člena ZPPSL), to je iz tistega dela stečajne mase, ki je namenjen poplačilu upnikov, ki so v stečajnem postopku s prijavo terjatve uveljavljali sodno varstvo svoje pravice do poplačila. To pa so upniki denarnih terjatev (iz 112. člena ZPPSL), tudi pogojnih (iz 116. člena ZPPSL).
izpodbijanje pravnih dejanj stečajne dolžnice - zavarovanje terjatev z (bianco) akceptnimi nalogi - nalogi za izvršitev nakazil v tujino - pogodbe o terminskem nakupu tuje valute - tranzitna pogodbena razmerja
S tem ko je bil akceptni nalog unovčen, je tožena stranka (prevzemnica naročila oziroma upnica) dosegla izpolnitev svoje (z akceptnim nalogom zavarovane) terjatve od tožeče stranke (naročiteljice oziroma dolžnice). Zato je pravno vzeto šlo za izpolnitev toženi stranki, ki je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Tožena stranka je namreč na podlagi uspešno unovčenega akceptnega naloga svojo terjatev poplačala v celoti, kar pomeni, da je na podlagi izpodbijanega dejanja prejela več, kot bi kot stečajna upnica prejela iz stečajne mase. S tem pa so bili oškodovani ostali stečajni upniki. Tožeča stranka ni le (pre)nakazala prejetega zneska od tožene stranke tretji osebi (toženkinemu upniku), temveč je namesto prejetega tolarskega zneska nakazala v tujino znesek v USD. Bistvo posamezne sklenjene pogodbe (razlog za njeno sklenitev) je bilo namreč v tem, da naj bi tožeča stranka (v dogovorjenem času) zagotovila devizna sredstva po ugodnem menjalnem tečaju. Tolarski znesek, ki ga je tožena stranka nakazala tožeči stranki, je bil kupnina za ameriške dolarje. Sklenjeno pogodbeno razmerje se zato v bistvenih elementih ni razlikovalo od tako imenovanih tranzitnih prodajnih razmerij, ko prodajalec predmet prodajne pogodbe (blago) izroči (dobavi) osebi, ki jo določi kupec. Ni razloga, da bi se tako pogodbeno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka obravnavalo drugače.
Tožeča stranka je s tem, ko je znesek v USD nakazala toženkinemu upniku, izpolnila svojo pogodbeno obveznost, ki jo je imela do tožene stranke. Pravno vzeto je šlo za izpolnitev toženi stranki, ki je zato oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Tožena stranka je namreč z izpodbijanim dejanjem prejela več, kot bi kot stečajna upnica prejela iz stečajne mase. S tem pa so bili oškodovani ostali stečajni upniki.
Ob priznanju terjatve s strani stečajnega upravitelja bi lahko tožnik vložil tožbo le zoper stečajnega upnika, ki je v stečajnem postopku njegovo terjatev prerekal. Dejstvo, da gre za terjatev iz delovnega razmerja, na tak zaključek ne vpliva.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/4. ZPPSL člen 31, 127, 127/1-1.
ugotavljanje dejanskega stanja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - prisilna poravnava - sodno znano dejstvo - splošno znano dejstvo - podatki sodnega registra - posel iz tekočega poslovanja - neizpodbojno pravno dejanje
Sodišče ne sme sprejeti v podlago odločbe nobenega dejstva, ki ga stranki nista zatrjevali. To velja tudi za splošno znana dejstva, s tem, da teh dejstev ni treba dokazovati, je pa strankam treba omogočiti, da se o njih izjavita. Stranki lahko namreč ugovarjata, da ne gre za splošno znano dejstvo ali pa da notorno dejstvo sploh ne obstaja.
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, ne gre za notorna dejstva (za dejstva, ki se nanašajo na širši krog ljudi), temveč za sodno znana dejstva, ki pa so tudi predmet obravnavanja, kar pomeni, da mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavita.
Pri ugotavljanju, kdaj in kakšni posli so bili sklenjeni, gre praviloma za ugotavljanje dejanskega stanja, medtem ko gre pri sklepanju o tem, ali gre za posle iz tekočega poslovanja, praviloma za subsumiranje pod zakonsko normo. Vendar pa ni nujno vsak pravni posel, ki je bil sklenjen po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave, (zgolj zato) posel v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz tega naslova. Zato gre pri ugotavljanju, ali je pri izpodbijanih pravnih dejanjih šlo za posla iz tekočega poslovanja (po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave), za ugotavljanje dejanskega stanja.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - večstranski pobot - pogodba o prevzemu izpolnitve - objektivni element izpodbojnosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je vedno treba oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj. Samo tako je namreč mogoče pravilno ugotoviti, ali je bila stečajna masa zmanjšana v korist tožene stranke ali ne. V obravnavanem primeru je terjatev tožene stranke z večstranskim pobotom sicer res prenehala, vendar je tožena stranka hkrati prevzela obveznost izpolniti enako veliko obveznost, ki jo je imela tožeča stranka do J. in je to obveznost tudi v celoti izpolnila. Zato je pravilno stališče, da že zaradi sklenitve in izpolnitve (neizpodbijane) pogodbe o prevzemu izpolnitve, ki jo je treba upoštevati pri oceni obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti obravnavanega pravnega dejanja, stečajna masa ni bila zmanjšana, vsaj ne v korist tožene stranke.