predlog za dopustitev revizije – stečajni postopek – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanja – vrnitev v stečajno maso - obogatitveni zahtevek – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka po tem, ko je ugotovljeno, da posel ne učinkuje proti stečajni masi, dolžna vrniti v stečajno maso to, kar je prejela, ali pa mora zaradi ekonomske upravičenosti plačati dosojeni znesek.
ZHKS člen 15, 15/2. ZPPSL člen 6, 11, 11/1, 11/3, 104, 104/2, 104/3. ZGD člen 77, 101. ZDR člen 73.
reparacijski zahtevek – sprememba delodajalca – odgovornost ustanoviteljev – osebna družba – stečaj osebne družbe – hranilno kreditna služba
Z dnem izbrisa iz sodnega registra zaradi stečaja je prenehala terjatev tožnice proti ustanoviteljicama hranilno kreditne službe (osebne družbe), saj za pravno nasledstvo ustanovitelja in s tem morebitni prevzem obveznosti po končanem stečajnem postopku ni pravne podlage.
Revident bi lahko uspel z reparacijskim tožbenim zahtevkom zoper prevzemnika (po 73. členu ZDR), če bi bilo pred tem ugotovljeno na podlagi njegovega zahtevka, da je delovno razmerje pri prevzemniku obstajalo in da je revident uspel z reintegracijskim zahtevkom zoper prevzemnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0013449
ZPP člen 324, 324/3, 339. ZOR člen 117. ZPPSL člen 9, 112.
izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - pomanjkljiv izrek sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakonitost in pravilnost sodbe - sklenitev aneksa k pogodbi - napake volje - prevara - posledice začetka stečajnega postopka
Izostanek zapisa v izreku sodbe sodišča prve stopnje o neobstoju v pobot predlagane terjatve bi sicer bilo možno opredeliti kot procesno kršitev, vendar pa ta ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati že pravnomočno zaključeno pravdo o obstoju iste terjatve, ki je tekla med istima strankama. Ker je sodišče druge stopnje v izrek svoje sodbe zapisalo, da z ugotovitvijo o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve dopolnjuje sodbo sodišča prve stopnje, s tem ni poseglo v sodbo sodišča prve stopnje na način, ki bi tožeči stranki onemogočil razpravljanje o pobotu.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - subjektivni pogoj izpodbojnosti - domnevna baza - izpodbojna pravna domneva - neobičajen način plačila - asignacija - dogovor o plačilu z asignacijo - prima facie dokaz - neizpodbiten dokaz
Ker je domneva iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL o subjektivnem pogoju izpodbojna, ni logično, da bi imel lahko dogovor o takem načinu plačila pred zapadlostjo terjatve, pomen dokaza prima facie, ki bi sam zase in ne glede na ostala dejstva že omogočal sklepanje, da bi upnik moral vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje (bodočega) stečajnega dolžnika in da je zato podan subjektivni pogoj izpodbojnosti. Če bi tovrstnemu dogovoru namreč pripisali takšen pomen, bi ga povzdignili v neizpodbiten dokaz o obstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti. To pa bi bilo v nasprotju s 1. točko četrtega odstavka 125. člena ZPPSL, po kateri je neobičajen način plačila (to je med drugim tudi plačilo »po ovinku«), lahko (le) predpostavka domnevne baze, ki utemeljuje izpodbojno domnevo o subjektivnem pogoju izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj.
Davčni zavezanec, ki vrne davek od prometa proizvodov tujim fizičnim osebam, ki so blago prenesle v tujino, mora za pridobitev pravice do vračila davka od države verodostojno izkazati, da je davek res vrnil osebam, ki so do njega upravičene.
Prisilna poravnava vpliva le na terjatve, ki v trenutku potrditve prisilne poravnave še obstajajo, ne pa tudi na tiste, ki jih je davčni zavezanec pred tem že izpolnil.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Tožnik v reviziji zahteva ugotovitev obstoja terjatve, za katero je bilo že v stečajnem postopku ugotovljeno, da obstoji. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar in tako ugotovljeno terjatev mora stečajni upravitelj upoštevati pri glavni razdelitvi.
Sklenitev kreditne pogodbe nima za posledico zmanjšanja stečajne mase. To velja tudi za sklenitev pogodb za kredite, s katerimi so se pokrivale stare obveznosti. Takšno spreminjanje obveznosti lahko služi tudi poskusom, da bi si upnik zagotovil ugodnejši položaj, vendar mora za to opraviti še dodatna pravna dejanja, katerih veljavnost je s stališča enakopravnega obravnavanja stečajnih upnikov mogoče presojati samostojno.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001520
ZPPSL člen 30, 36, 36/1, 36/2. ZIZ člen 147, 147/1. ZFPPIPP člen 158, 158/4.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - povrnitev škode - odgovornost organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež - prenos in izplačilo zapadlih zneskov - odgovornost organizacije za plačilni promet zaradi izvršitve sklepa o izvršbi kljub vednosti o začetku prisilne poravnave
Osrednje vprašanje za to zadevo je, ali iz določb ZPPSL o prekinitvi tekočih izvršb kot procesnopravni posledici začetka postopka prisilne poravnave (30. člen ter prvi in odstavek 36. člena ZPPSL) izvira specifično za drugo toženko dolžnost, da sklepa o izvršbi ne izvrši. Da bi namreč tožnici lahko odškodninsko odgovarjala zato, ker je izvršila sklep o izvršbi, bi moralo obstajati pravilo, ki bi ji to prepovedovalo. Revizijsko sodišče ocenjuje, da se takšno pravilo (prepoved) v ugotovljenih dejanskih razmerah te zadeve ni vzpostavilo. (Prepoved o novih predpisih zdaj izrecno izhaja iz četrtega odstavka 158. člena ZFPPIPP).
nagrada stečajnega upravitelja - pravica do dela nagrade - izplačilo dela nagrade med postopkom - zahteva za varstvo zakonitosti
1. in 2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP vsebinsko in časovno razločujeta običajna opravila stečajnega upravitelja po fazah stečajnega postopka ter na ta način omogočata izplačevanje dela nadomestila nagrade, ki gre stečajnemu upravitelju za njegovo delo po prvem odstavku 103. člena ZFPPIPP, med stečajnim postopkom. V tem smislu ni izključena uporaba določb 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 (arg. drugi odstavek 493. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 495. člena ZFPPIPP), kajti omenjene faze stečajnega postopka so skupne prejšnji in sedanji ureditvi.
OZ člen 132, 164, 243. ZPPSL člen 6, 125, 137, 137/2-2.
oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - pravno priznana škoda - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika - rok za izpodbojno tožbo - prekluzivni rok - unovčenje menice za nezapadlo terjatev
Odškodninski zahtevek in zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj se razlikujeta po vsebini in po podlagah – ter se med seboj ne izključujeta.
Po začetku stečajnega postopka, ko ima očitno protipravno dejanje enega od upnikov – v tem primeru tožene stranke – očitno za posledico oškodovanje upnikov, škode na premoženju tožeče stranke ni mogoče več razločiti od prikrajšanja stečajne mase, kajti premoženje stečajnega dolžnika je stečajna masa.
ZPPSL člen 13, 13/1, 74, 74/1-6, 137, 137/2-1, 163, 165.
stečajni postopek - odstop od pogodbe - status terjatve upnika zaradi odstopa stečajnega upravitelja od pogodbe - uveljavljanje terjatve
O plačilu terjatev v stečajnem postopku odloča stečajni senat. Praviloma je to s sklepom o glavni razdelitvi, lahko pa, predvsem če gre za privilegirane terjatve, tudi s posebnim sklepom. Pravno varstvo zoper sklepe stečajnega senata je zagotovljeno s pritožbo. Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) takšnih terjatev zaradi posebne, zgoraj opisane ureditve, ni dopustno.
ZPPSL člen 147, 147/4, 171, 171/3. ZGD-1 člen 171. ZSReg člen 9, 9/2. ZPP člen 327.
vpis v sodni register po uradni dolžnosti - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - vpis kupca - vpis spremembe ustanovitelja - zahteva za varstvo zakonitosti
Zapoved iz tretjega odstavka 171. člena ZPPSL o vpisu kupca kot ustanovitelja v sodni register po uradni dolžnosti ni pogojena z obstojem dejstva, da (že ustanovljena) delniška družba (še) izpolnjuje pogoj iz 171. člena ZGD-1 o najnižjem znesku osnovnega kapitala.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/3. ZIZ člen 251, 251/2, 251/3.
ločitvene pravice - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - zastava zalog - zavarovanje terjatve
S kreditnimi pogodbami, za zavarovanje katerih so bili sklenjeni izpodbijani notarski sporazumi, so se „zapirale“ stare obveznosti tožeče stranke do tožene. Pri tem pa je pomembna ugotovitev, da so bile tudi stare obveznosti tožeče stranke zavarovane, in sicer tako, da se položaj tožene stranke kot upnice z novimi zavarovanji ni izboljšal.
Ugovor, da so bile zaloge, ki so bile dane v zavarovanje predhodnih kreditnih pogodb, porabljene, bi lahko bil relevanten le za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo novele ZIZ-A.
ZPP člen 5, 7, 39, 41, 41/2, 283, 286, 367, 377. ZOR člen 349, 372, 372/1, 372/2.
posojilna pogodba – dovoljenost revizije – glavna in postranske terjatve – vrednost spornega predmeta – kapitalizirane obresti – zavrženje revizije – načelo kontradiktornosti – stečaj nad neobstoječo osebo – samostojni podjetnik posameznik – pravne posledice izvedbe stečaja – zavarovanje posojila – zahtevek za izpolnitev zavarovane obveznosti - zastaranje – mesečna plačila obresti – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti
Toženec se je strinjal z opravo naroka, hkrati pa ni podal dokaznih predlogov, čeprav je bil že v vabilu na narok in na samem naroku opozorjen po 286. členu ZPP. Z navedenim je bila tožencu dana možnost, da se izjavi o tožničinih zahtevkih in navedbah (5. člen ZPP), kar je celo storil, zato ne gre za kršitev načela kontradiktornosti postopka.
Zmotno opravljen stečajni postopek nad neobstoječo osebo, samostojnim podjetnikom, ki je bil predhodno izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov, nima pravnih posledic.
Upnik lahko kljub zavarovanju kredita terja plačilo dolga od dolžnika. Ob morebitnem poplačilu upnika pri zavarovalnici pa bi bila zavarovalnica tista, ki bi zoper dolžnika lahko uveljavljala regresno pravico.
Tožebenec bi triletni zastaralni rok (349. člen ZOR) za plačilo mesečnih zneskov obresti bi lahko uspešno uveljavljal le v primeru, če bi zatrjeval (in izkazal), da je bila njegova obveznost „razbita“ na posamezne občasne dajatve ali anuitete, pri katerih zastaranje teče za vsako posamezno dajatev od njene zapadlosti dalje (prvi in drugi odstavek 372. člena ZPP), saj navedeno pravilo ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve (drugi odstavek 372. člena ZOR).
Ker obdobje po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni zaobseženo v časovnih mejah pravnomočnosti, sodišče druge stopnje ob presojanju toženčeve pritožbe ni smelo poseči v odločitev sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska glavnice, ki na dan odločanja sodišča prve stopnje (22. 2. 2005) še niso dosegle glavnice.
ZPP člen 286, 362, 362/2, 370, 370/3. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/2, 25, 88. SPZ člen 107, 108, 109, 110.
denacionalizacija – ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – 88. člen ZDen – adaptacija gospodarskega objekta v večstanovanjsko stavbo – nova stvar – vračilo v naravi – stečaj - posledice stečaja – izločitvena pravica – lastninsko preoblikovanje podjetij – prekluzija – revizijski razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovore oziroma trditve o nezavarovanju po določbah ZLPP je (takrat) drugi toženec postavil v ponovljenem postopku in sicer prepozno, po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Ugovor o lastninjenju po ZPPOLS, ki je s temi trditvami povezan, pa je bil postavljen šele v revizijah.
Premoženje (stanovanji) ni prešlo v stečajno maso, kot zmotno menijo tožene stranke, saj ob začetku stečajnega postopka ni bilo last prvega toženca. V konkretni zadevi zato začetek stečajnega postopka nad prvim tožencem ne pomeni ovire za vračilo premoženja tožniku v naravi. Tožnik ni stečajni upnik in zato nima, vse dokler stanovanji ne preideta v premoženje stečajnega dolžnika, nobene pravice, ki bi jo v stečajnem postopku moral zavarovati. Stanovanji bosta šele ob morebitnem tožnikovem uspehu v pravdi lahko prešli v stečajno maso. To pa bo tudi trenutek, ko bo tožnik lahko uveljavljal svoje pravice v stečajnem postopku. Šele ob uspešnem izpodbijanju prodajne pogodbe bo torej v okviru trditev, da sta stanovanji njegova last, lahko prijavil in uveljavljal na spornem premoženju izločitveno pravico.
Na objektu je bila opravljena adaptacija, ki je sicer spremenila njegovo namembnost, vendar je bila opravljena v tako majhnem obsegu, da so vsi bistveni konstrukcijski elementi objekta in njegov izgled ostali nedotaknjeni. Tak poseg v objekt ne zadostuje za sklep, da je z izgradnjo nastala nova stvar.
Tožena stranka je s plačilom po izpodbijanih asignacijskih pogodbah sicer prišla do »100 % poplačila svoje terjatve«, medtem ko »je po izdelani začetni stečajni bilanci stečajna masa [stečajne] dolžnice manjša od njenih obveznosti za 50,48 %«. Vendar pa v konkretnem primeru kljub vsemu (glede na ugotovljeno dejansko stanje) ni šlo za oškodovanje stečajnih upnikov, temveč za izpolnitev dvostranske vzajemne pogodbe.
Ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, saj plačili z izpodbijanima asignacijama nista bili izvršeni za poplačilo terjatve tožene stranke kot upnice, katere terjatev bi obstajala že pred sklenitvijo asignacijskih pogodb, temveč za plačilo pogodbenih obveznosti. Pri prvem plačilu je sicer šlo za 5 dnevno zamudo pogodbenega roka izpolnitve obveznosti, pri drugem plačilu pa za 6 dnevno zamudo, vendar to ni moglo biti bistveno za drugačno oceno analiziranega pogodbenega razmerja med stečajno dolžnico in nasprotnico izpodbijanja.
ZPPSL člen 83, 133, 136, 137, 144, 145, 160, 160/2. ZDR člen 29, 36f.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - prijava terjatev - napotitev na pravdo - stroški stečajnega postopka
Odpravnina, ki jo zahteva tožnik, je nastala po začetku stečajnega postopka in se ne obravnava kot priviligirana terjatev (ki se poravnava kot strošek stečajnega postopka), temveč predstavlja strošek stečajnega postopka, za katerega ne velja dolžnost prijave terjatev po 137. členu ZPPSL.
Kljub temu, da je tožnik prijavil odpravnino v stečajnem postopku in mu je bila prerekana, sklep o napotitvi na pravdo nima pravnih učinkov kot pri ostalih terjatvah, ki so zapadle v plačilo pred začetkom stečajnega postopka.
ZPPSL člen 103, 172, 172/7. ZDR člen 105, 204, 204/3.
začetek stečaja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sklepa o začetku stečaja - veljavnost odpovedi - rok za sodno varstvo - denarne terjatve
V primeru razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka in razveljavitve predloga za začetek stečajnega postopka se pri presoji veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kasneje razveljavljenega sklepa o začetku stečajnega postopka ne morejo upoštevati določbe 103. člena ZPPSL, 7. odstavka 172. člena ZPPSL oziroma 105. člena ZDR. Zakonodajalec ni predvidel ohranitve veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, če pride do naknadne razveljavitve sklepa o začetku stečaja in predloga za njegov začetek.