nagrada stečajnega upravitelja - pravica do dela nagrade - izplačilo dela nagrade med postopkom - zahteva za varstvo zakonitosti
1. in 2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP vsebinsko in časovno razločujeta običajna opravila stečajnega upravitelja po fazah stečajnega postopka ter na ta način omogočata izplačevanje dela nadomestila nagrade, ki gre stečajnemu upravitelju za njegovo delo po prvem odstavku 103. člena ZFPPIPP, med stečajnim postopkom. V tem smislu ni izključena uporaba določb 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 (arg. drugi odstavek 493. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 495. člena ZFPPIPP), kajti omenjene faze stečajnega postopka so skupne prejšnji in sedanji ureditvi.
OZ člen 132, 164, 243. ZPPSL člen 6, 125, 137, 137/2-2.
oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - pravno priznana škoda - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika - rok za izpodbojno tožbo - prekluzivni rok - unovčenje menice za nezapadlo terjatev
Odškodninski zahtevek in zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj se razlikujeta po vsebini in po podlagah – ter se med seboj ne izključujeta.
Po začetku stečajnega postopka, ko ima očitno protipravno dejanje enega od upnikov – v tem primeru tožene stranke – očitno za posledico oškodovanje upnikov, škode na premoženju tožeče stranke ni mogoče več razločiti od prikrajšanja stečajne mase, kajti premoženje stečajnega dolžnika je stečajna masa.
ZPPSL člen 13, 13/1, 74, 74/1-6, 137, 137/2-1, 163, 165.
stečajni postopek - odstop od pogodbe - status terjatve upnika zaradi odstopa stečajnega upravitelja od pogodbe - uveljavljanje terjatve
O plačilu terjatev v stečajnem postopku odloča stečajni senat. Praviloma je to s sklepom o glavni razdelitvi, lahko pa, predvsem če gre za privilegirane terjatve, tudi s posebnim sklepom. Pravno varstvo zoper sklepe stečajnega senata je zagotovljeno s pritožbo. Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) takšnih terjatev zaradi posebne, zgoraj opisane ureditve, ni dopustno.
ZPPSL člen 147, 147/4, 171, 171/3. ZGD-1 člen 171. ZSReg člen 9, 9/2. ZPP člen 327.
vpis v sodni register po uradni dolžnosti - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - vpis kupca - vpis spremembe ustanovitelja - zahteva za varstvo zakonitosti
Zapoved iz tretjega odstavka 171. člena ZPPSL o vpisu kupca kot ustanovitelja v sodni register po uradni dolžnosti ni pogojena z obstojem dejstva, da (že ustanovljena) delniška družba (še) izpolnjuje pogoj iz 171. člena ZGD-1 o najnižjem znesku osnovnega kapitala.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/3. ZIZ člen 251, 251/2, 251/3.
ločitvene pravice - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - zastava zalog - zavarovanje terjatve
S kreditnimi pogodbami, za zavarovanje katerih so bili sklenjeni izpodbijani notarski sporazumi, so se „zapirale“ stare obveznosti tožeče stranke do tožene. Pri tem pa je pomembna ugotovitev, da so bile tudi stare obveznosti tožeče stranke zavarovane, in sicer tako, da se položaj tožene stranke kot upnice z novimi zavarovanji ni izboljšal.
Ugovor, da so bile zaloge, ki so bile dane v zavarovanje predhodnih kreditnih pogodb, porabljene, bi lahko bil relevanten le za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo novele ZIZ-A.
ZPP člen 5, 7, 39, 41, 41/2, 283, 286, 367, 377. ZOR člen 349, 372, 372/1, 372/2.
posojilna pogodba – dovoljenost revizije – glavna in postranske terjatve – vrednost spornega predmeta – kapitalizirane obresti – zavrženje revizije – načelo kontradiktornosti – stečaj nad neobstoječo osebo – samostojni podjetnik posameznik – pravne posledice izvedbe stečaja – zavarovanje posojila – zahtevek za izpolnitev zavarovane obveznosti - zastaranje – mesečna plačila obresti – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti
Toženec se je strinjal z opravo naroka, hkrati pa ni podal dokaznih predlogov, čeprav je bil že v vabilu na narok in na samem naroku opozorjen po 286. členu ZPP. Z navedenim je bila tožencu dana možnost, da se izjavi o tožničinih zahtevkih in navedbah (5. člen ZPP), kar je celo storil, zato ne gre za kršitev načela kontradiktornosti postopka.
Zmotno opravljen stečajni postopek nad neobstoječo osebo, samostojnim podjetnikom, ki je bil predhodno izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov, nima pravnih posledic.
Upnik lahko kljub zavarovanju kredita terja plačilo dolga od dolžnika. Ob morebitnem poplačilu upnika pri zavarovalnici pa bi bila zavarovalnica tista, ki bi zoper dolžnika lahko uveljavljala regresno pravico.
Tožebenec bi triletni zastaralni rok (349. člen ZOR) za plačilo mesečnih zneskov obresti bi lahko uspešno uveljavljal le v primeru, če bi zatrjeval (in izkazal), da je bila njegova obveznost „razbita“ na posamezne občasne dajatve ali anuitete, pri katerih zastaranje teče za vsako posamezno dajatev od njene zapadlosti dalje (prvi in drugi odstavek 372. člena ZPP), saj navedeno pravilo ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve (drugi odstavek 372. člena ZOR).
Ker obdobje po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni zaobseženo v časovnih mejah pravnomočnosti, sodišče druge stopnje ob presojanju toženčeve pritožbe ni smelo poseči v odločitev sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska glavnice, ki na dan odločanja sodišča prve stopnje (22. 2. 2005) še niso dosegle glavnice.
ZPP člen 286, 362, 362/2, 370, 370/3. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/2, 25, 88. SPZ člen 107, 108, 109, 110.
denacionalizacija – ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – 88. člen ZDen – adaptacija gospodarskega objekta v večstanovanjsko stavbo – nova stvar – vračilo v naravi – stečaj - posledice stečaja – izločitvena pravica – lastninsko preoblikovanje podjetij – prekluzija – revizijski razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovore oziroma trditve o nezavarovanju po določbah ZLPP je (takrat) drugi toženec postavil v ponovljenem postopku in sicer prepozno, po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Ugovor o lastninjenju po ZPPOLS, ki je s temi trditvami povezan, pa je bil postavljen šele v revizijah.
Premoženje (stanovanji) ni prešlo v stečajno maso, kot zmotno menijo tožene stranke, saj ob začetku stečajnega postopka ni bilo last prvega toženca. V konkretni zadevi zato začetek stečajnega postopka nad prvim tožencem ne pomeni ovire za vračilo premoženja tožniku v naravi. Tožnik ni stečajni upnik in zato nima, vse dokler stanovanji ne preideta v premoženje stečajnega dolžnika, nobene pravice, ki bi jo v stečajnem postopku moral zavarovati. Stanovanji bosta šele ob morebitnem tožnikovem uspehu v pravdi lahko prešli v stečajno maso. To pa bo tudi trenutek, ko bo tožnik lahko uveljavljal svoje pravice v stečajnem postopku. Šele ob uspešnem izpodbijanju prodajne pogodbe bo torej v okviru trditev, da sta stanovanji njegova last, lahko prijavil in uveljavljal na spornem premoženju izločitveno pravico.
Na objektu je bila opravljena adaptacija, ki je sicer spremenila njegovo namembnost, vendar je bila opravljena v tako majhnem obsegu, da so vsi bistveni konstrukcijski elementi objekta in njegov izgled ostali nedotaknjeni. Tak poseg v objekt ne zadostuje za sklep, da je z izgradnjo nastala nova stvar.
Tožena stranka je s plačilom po izpodbijanih asignacijskih pogodbah sicer prišla do »100 % poplačila svoje terjatve«, medtem ko »je po izdelani začetni stečajni bilanci stečajna masa [stečajne] dolžnice manjša od njenih obveznosti za 50,48 %«. Vendar pa v konkretnem primeru kljub vsemu (glede na ugotovljeno dejansko stanje) ni šlo za oškodovanje stečajnih upnikov, temveč za izpolnitev dvostranske vzajemne pogodbe.
Ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, saj plačili z izpodbijanima asignacijama nista bili izvršeni za poplačilo terjatve tožene stranke kot upnice, katere terjatev bi obstajala že pred sklenitvijo asignacijskih pogodb, temveč za plačilo pogodbenih obveznosti. Pri prvem plačilu je sicer šlo za 5 dnevno zamudo pogodbenega roka izpolnitve obveznosti, pri drugem plačilu pa za 6 dnevno zamudo, vendar to ni moglo biti bistveno za drugačno oceno analiziranega pogodbenega razmerja med stečajno dolžnico in nasprotnico izpodbijanja.
ZPPSL člen 83, 133, 136, 137, 144, 145, 160, 160/2. ZDR člen 29, 36f.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - prijava terjatev - napotitev na pravdo - stroški stečajnega postopka
Odpravnina, ki jo zahteva tožnik, je nastala po začetku stečajnega postopka in se ne obravnava kot priviligirana terjatev (ki se poravnava kot strošek stečajnega postopka), temveč predstavlja strošek stečajnega postopka, za katerega ne velja dolžnost prijave terjatev po 137. členu ZPPSL.
Kljub temu, da je tožnik prijavil odpravnino v stečajnem postopku in mu je bila prerekana, sklep o napotitvi na pravdo nima pravnih učinkov kot pri ostalih terjatvah, ki so zapadle v plačilo pred začetkom stečajnega postopka.
ZPPSL člen 103, 172, 172/7. ZDR člen 105, 204, 204/3.
začetek stečaja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sklepa o začetku stečaja - veljavnost odpovedi - rok za sodno varstvo - denarne terjatve
V primeru razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka in razveljavitve predloga za začetek stečajnega postopka se pri presoji veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kasneje razveljavljenega sklepa o začetku stečajnega postopka ne morejo upoštevati določbe 103. člena ZPPSL, 7. odstavka 172. člena ZPPSL oziroma 105. člena ZDR. Zakonodajalec ni predvidel ohranitve veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, če pride do naknadne razveljavitve sklepa o začetku stečaja in predloga za njegov začetek.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - posledice začetka stečajnega postopka - vrnitev posojila družbenika - delniška družba - kapitalsko posojilo pred in po uveljavitvi ZGD-F
Ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka, sicer določena v (prvem odstavku 433. člena) ZGD, je bila, da družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ni mogel v stečajnem postopku proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila, ker se je takšno posojilo v stečajnem postopku štelo za premoženje družbe.
Določba prvega odstavka 433. člena ZGD, ki je veljala pred uveljavitvijo novele ZGD-F, je veljala samo pri družbah z omejeno odgovornostjo, v razmerju med družbeniki in družbo z omejeno odgovornostjo, ne pa tudi pri delniških družbah, v razmerju med družbeniki in delniško družbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0012613
ZPPSL člen 63, 64. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 394.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - časovne meje pravnomočnosti - opozicijski ugovor - novo dejstvo - učinek potrjene prisilne poravnave - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - obnova pravdnega postopka
Ni se moč strinjati s stališčem, da bi dolžnik dejstvo pravnomočne potrjene prisilne poravnave, ki je nastopilo po koncu glavne obravnave in po izteku pritožbenega roka, lahko uveljavljal v obnovitvenem postopku. Nova dejstva in dokazi so lahko razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP le ob izpolnjevanju predpostavke, da so obstajala že v času odločanja v rednem postopku.
razlaga pogodbe - vsebina sporazuma o zavarovanju terjatve - posledice začetka stečajnega postopka - višina obrestne mere
Materialnopravna predpostavka zahtevka na vrnitev dvojne are je odgovornost pogodbi nezveste stranke, ki je aro prejela (drugi odstavek 80. člena ZOR), medtem ko je zahtevek na vrnitev izpolnjenega objektivna posledica razdrtja pogodbe (drugi odstavek 132. člena ZOR). Zgolj opredelitev, da znesek takratnih 201.995,00 DEM »predstavlja« aro, v besedilu sporazuma o zavarovanju sama zase tako še ni ustvarila obveznosti tožeče stranke, da s svojim premoženjem zavaruje tudi morebitno terjatev upnika iz naslova odgovornosti osebnega dolžnika za neizpolnitev prodajne pogodbe.
Revizijsko sodišče v besedilu 114. člena ZPPSL ne najde podlage za stališče, da je ta določba urejala eno izmed materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka – to je, obrestno mero v višini TOM za obrestovanje vseh denarnih terjatev po začetku stečajnega postopka, ne oziraje se pri tem, po kakšni obrestni meri so se obrestovale denarne terjatve pred začetkom stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4001352
ZZK-1 člen 7, 80. SPZ člen 40, 49, 49/1.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pridobitev stvari med pravdo - dejanska seznanitev stranke z izpodbojno tožbo - učinki zaznambe spora - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo
Učinek pravnomočne sodbe Pg 112/2002 na položaj tožeče stranke izključuje njeno obrambo z ugovorom prodane in izročene stvari po 93. členu SPZ v razmerju do tožene stranke. Zato ta stvarno-pravni ugovor ne more služiti niti za morebitno utemeljitev zahtevka, naj tožena stranka izstavi tožeči stranki listino, ki bo sposobna za vpis lastninske pravice pri spornem stanovanju nanjo v zemljiško knjigo.
Obveznost tožeče stranke je enaka obveznosti družbe M. d.o.o. iz dajatvenega dela pravnomočne sodbe Pg 112/2002, pa čeprav ima konstitutivni del pravnomočne sodbe Pg 112/2002 učinek le zoper stečajno maso tožene stranke iz obravnavanega gospodarskega spora.
ZOPOKD člen 6. ZPPSL člen 111, 111/1. KZ člen 97, 97/3.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – država kot upnik stečajnega postopka – stečajni postopek nad zavezancem za vračilo premoženjske koristi – prijava terjatev – pogojne terjatve - zahteva za varstvo zakonitosti
Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je subsidiarna terjatev. Zato bi morala država v stečajnem postopku dolžnika prijaviti terjatev za odvzem premoženjske koristi, in sicer kot pogojno terjatev.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1-3, 208, 208/1. ZUP člen 50, 153. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8.
prenehanje stranke upravnega spora – izbris pravne osebe brez likvidacije – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravno nasledstvo – aktivni družbenik - zavrženje revizije
Izpodbijani upravni akt, ki se glasi na izbrisano pravno osebo, neposredno ne učinkuje na aktivne družbenike, ampak le, če organ postopek nadaljuje zoper aktivne družbenike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001396
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - pobotanje v stečaju - izključitev pobota
Pravno vprašanje iz izreka tega sklepa predlagateljica utemeljeno izpostavlja kot pomembno v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP. Neposredno o njem namreč ni sodne prakse Vrhovnega sodišča (primerjaj pa njegovo sodbo III Ips 64/96 z dne 4. 6. 1997).
Stališče sodišč, da sme stečajni upravitelj priznati le tiste terjatve, ki so v tolikšni meri jasne in izkazane, da ne more biti dvoma o njihovem obstoju, logično in prepričljivo izhaja iz osrednje naloge stečajnega upravitelja, da poskrbi za sočasno in sorazmerno poplačilo vseh upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja.