OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00071817
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 190, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3. ZFPPIPP člen 261, 261/1. SPZ člen 132, 132/1. ZPP člen 374, 374/2, 374/3.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pomanjkanje pravnega interesa za revizijo - zavrženje revizije - pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - razveza (razdrtje) pogodbe zaradi neizpolnitve - učinek razvezane pogodbe - obogatitveni zahtevek - reparacijski zahtevek - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - vrednosti predčasno vrnjenega predmeta leasinga - poplačilo obveznosti - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno breme - prepoved komisornega dogovora - zavrnitev revizije
Položaj se pri poslih kot je operacija sale and lease back oziroma kombinacija pravnih poslov s podobnim učinkom v bistvenem razlikuje od položajev, ki se zasnujejo pri običajni pogodbi o finančnem leasingu.
V primeru razveze pogodbe zaradi dolžnikove neizpolnitve je upnik ostal lastnik stvari, kar je bil že ob sklenitvi običajne pogodbe o finančnem leasingu in za razliko od prej navedenih položajev lastninska pravica nanj ni prešla iz dolžnikove premoženjske sfere, temveč je upnik (za dolžnika) predmet lastninske pravice kupil od tretjega.
Princip poračuna koristi z odškodnino (compensatio lucri cum damno) ne konstituira zahtevka oškodovalca v razmerju do oškodovanca, temveč zavezuje le k ustreznemu upoštevanju pri odmeri odškodnine (prim. tretji odstavek 243. člena OZ). Takšno razumevanje odreka pomen okoliščini, da korist morda v okoliščinah primera presega odškodnino, ki bi jo bila pogodbi nezvesta stranka dolžna plačati zaradi kršitve pogodbe.
Institut neupravičene pridobitve zamejujejo drugi instituti obligacijskega prava, zlasti pogodba in delikt, poleg njiju tudi pravila stvarnega prava. Pravo neupravičene obogatitve naj namreč skrbi za harmonijo znotraj pravnega reda, ga dopolnjuje in izpopolnjuje, ne sme pa ogrožati njegove notranje skladnosti in rušiti ravnotežja. Zato je treba posebno pozornost nameniti odgovoru na vprašanje, ali institut neupravičene obogatitve v okoliščinah primera morda lahko izvotli pomen drugih upoštevnih pravil obligacijskega prava. Smisel in namen obogatitvenih zahtevkov ni niti obid niti dopolnjevanje pogodbeno urejene vsebine.
Dejstvo, da vrednost vrnjenega predmeta leasinga, ki je z njim zlita, presega odškodnino za škodo, ki je zaradi kršitve pogodbe in razveze pogodbe nastala leasingodajalcu, samo zase v okoliščinah primera ne utemelji zahtevka leasingojemalca iz naslova neopravičene obogatitve za plačilo tu obravnavanega presežka v razmerju do leasingodajalca.
Če bi v okoliščinah primera pritrdili utemeljenosti obogatitvenega zahtevka, bi (revizijsko) sodišče z institutom neopravičene obogatitve poseglo v pogodbeno opredeljeno vsebino pravic in obveznosti pravdnih strank.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - vračilo subvencije - stečajni postopek - davčna izvršba - dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da je obveznost tožeče stranke na vračilo izplačanih subvencij nastala šele z izdajo izvršilnih naslovov po začetku stečajnega postopka in se zato ta šteje kot strošek stečajnega postopka?
Ker je predmet revizijskega izpodbijanja pravnomočna sodba, izdana pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 370. člena ZPP), se v okviru uveljavljanja tega revizijskega razloga preizkuša (le) pravilnost materialnopravnih stališč, ki jih je zavzelo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi.
V primeru, ko se tožeča stranka, ki izpodbija učinke pravnega dejanja stečajnega dolžnika, pri tem sklicuje na posamezno domnevo iz tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP, ni dolžna utemeljevati in ponujati dokazov glede insolventnosti dolžnika v času oprave izpodbijanega dejanja. Sodišče se mora s to dejansko predpostavko ukvarjati šele v primeru, ko to postane med strankama sporno. To pa je šele takrat, ko želi tožena stranka z ustrezno trditveno podlago v tej smeri ovreči učinek zakonske domneve. Tako pojasnjeno trditveno in dokazno breme na strani tožene stranka pa seveda temelji na predpostavki, da je tožeča stranka pred tem ponudila ustrezne trditve in dokaze glede dejstev, ki tvorijo domnevno bazo same domneve. Dokler tožeča stranka temu ne zadosti, ni mogoče očitati niti toženi stranki, da ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, s katerim naj bi ovrgla učinek zakonske domneve.
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - nedovoljena revizija - zavrženje predloga
Revizija v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan (in potrjen) sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ni dovoljena, zato je sodišče ne more dopustiti in je predlog zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00069719
ZFPPIPP člen 299, 299/5, 342, 342/5, 374, 374/1, 374/1-1. ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin - pridobitev statusa javnega dobra - zavrnitev predloga
Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo drugostopenjskega sodišča, in sicer glede pravnih vprašanj:
1.) ali je bila določba petega odstavka 342. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera uporabljena pravilno in ali je možno ne glede na to določbo posegati s sodno odločbo v pravnomočen sklep o izročitvi premoženja;
2.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila petega odstavka 299. člena ZFPPIPP o izgubi izločitvene pravice, če izločitveni upnik v stečajnem postopku ne prijavi izločitvene pravice ter je nepremičnina v stečajnem postopku prodana;
3.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila ZGJS;
4.) ali so bila v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabljena določila 8. člena Zakona o zemljiški knjigi glede zaupanja v podatke zemljiške knjige in prepovedi povzročitve škode tistemu, ki je vanje zaupal;
5) ali je poseg v lastninsko pravico tožene stranke, kot izhaja iz okoliščin konkretnega primera, dopusten v Republiki Sloveniji, v bistvu nacionalizacija brez zakonske podlage in ustreznega nadomestila.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 22, 224, 224/2, 224/2-2, 299, 299/5, 299/6, 299/7. ZPP člen 367a, 367a/1, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajna masa - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - unovčena stečajna masa - posebna razdelitvena masa - prednost pri poplačilu terjatve - ločitvena pravica - izločitvena pravica - pravica do zasebne lastnine - kolizija ustavnih pravic - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - močnejše pravno varstvo ločitvenih upnikov - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Upoštevaje določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, postane denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, ki ga je zaobjemala izločitvena pravica, del unovčene stečajne mase: (1) ali po izteku roka iz sedmega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če v tem roku izločitveni upnik pravice iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ni prijavil v stečajnem postopku; (2) ali po izteku roka za vložitev tožbe na ugotovitev prerekane prijave z navedeno vsebino; (3) ali kadar je po pravočasni vložitvi navedene tožbe s pravnomočno sodbo sodišča ugotovljeno, da te pravice domnevni izločitveni upnik ni imel, ker ni imel izločitvene pravice.
V zaostrenih pogojih insolvence, ki običajno intenzivno in negativno prizadeva mnoge subjekte, se ne zdi pretirano pričakovanje, da izločitveni upnik zanj škodljivim ločitvenim pravicam oporeka pred prenehanjem njegove domnevne izločitvene pravice. Če ugovorov v navedeni smeri dotlej ni podal in tako ni uspel omajati obstoja zanj škodljivih pravic ločitvenih upnikov, njegov posebni položaj v pogledu zahtevka iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ne pretehta nad posebnim položajem, ki ga v stečajnem postopku uživajo upniki s priznanimi (ali ugotovljenimi) ločitvenimi pravicami.
Kadar je bila pravica do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP pravočasno prijavljena (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP) in ni bila prerekana (ali je bila prerekana in je bila ugotovljena v pravočasno sproženem pravdnem postopku), vendar so bili ločitveni upniki iz tega zneska (prednostno) poplačani, ima nekdanji izločitveni upnik do stečajnega dolžnika (le še) navadno nezavarovano terjatev, ki se poplača iz splošne razdelitvene mase.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00066398
ZFPPIPP člen 46, 131, 131/2, 131/2-3, 226, 226/3, 226/4. ZVO-1 člen 29, 29/4. ZIZ člen 64, 64/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - izvršba na denarna sredstva na fiduciarnem računu stečajnega upravitelja - stečajna masa - posebna razdelitvena masa - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - ekološka sanacija - izvršba proti stečajnemu dolžniku - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - pridobitev izvršilnega naslova - poplačilo upnika v izvršbi - temeljna načela stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo koncentracije postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je:
- odločitev o nedopustnosti izvršbe toženke z rubežem terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika (iz naslova vračila denarnih sredstev v stečajno maso) oprlo na dejstvo, da sredstva dolžnikove stečajne mase ne zadoščajo niti za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka,
- presodilo, da lahko ugovor iz prejšnje alineje (pravno upoštevno) uveljavlja tudi tožeča stranka, ki ima v izvršilnem položaj tretjega, in to ne glede na dejstvo, da je bil ugovor zoper sklep o izvršbi (stečajnega oziroma izvršilnega) dolžnika z enako vsebino v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjen,
- kot pravico tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ prepoznalo pravico tožeče stranke do poplačila iz obravnavanih posebnih razdelitvenih mas in
- razsodilo, da je pravdno sodišče upravičeno v pravdnem postopku presojati, ali in v katerem vrstnem redu imata pravdni stranki pravico do poplačila njunih (stroškovnih) terjatev iz obravnavanih posebnih razdelitvenih mas.
izvršilni naslov - načelo pravnomočnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obstoj dveh izvršilnih naslovov - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - posodobljen seznam terjatev - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - ugoditev reviziji
Iz določbe 215. člena ZFPPIPP izhaja, da v primeru prisilne poravnave upnik judikatne terjatve, ki je vključena v seznam ugotovljenih terjatev, pridobi izvršilni naslov, a ta, kasnejši, "jemlje" moč izvršilnega naslova prvemu, prej izdanemu, v obsegu iz 214. člena ZFPPIPP. Ni logično, da bi upnik s tem pridobil nov (dodaten) izvršilni naslov poleg obstoječega za isto terjatev, ampak nov izvršilni naslov (sklep o potrditvi prisilne poravnave) obstoječega omejuje glede deleža, rokov in drugih pogojev, ki so za dolžnika ugodnejši od pogojev za izpolnitev terjatve, določenih v prvem izvršilnem naslovu. Pravzaprav je sklep o potrditvi prisilne terjatve tisti, ki (namesto prej izdane sodbe) določa pogoje, pod katerimi lahko upnik doseže prisilno izterjavo svoje terjatve v izvršilnem postopku (drugi odstavek 215. člena ZFPPIPP). Del sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerem se v postopku prisilne poravnave ugotavlja terjatev, torej v primeru, ko je bila o terjatvi, za katero učinkuje prisilna poravnava, predhodno že izdana dajatvena sodba, prekriva to, predhodno sodno odločitev o tej terjatvi, dajatveni del sklepa o potrditvi prisilne poravnave pa določa (nove) pogoje za njeno prisilno izterjavo v sodnem (ali drugem) postopku. Drugačna razlaga bi privedla do situacije, da bi upnik zaradi postopka prisilne poravnave dobil nov (dodaten) izvršilni naslov in tako zoper že tako insolventnega dolžnika razpolagal z dvema izvršilnima naslovoma za isto terjatev, kar pa gotovo ni bil namen določila tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP. Njegov namen je bil podreditev že obstoječih izvršilnih naslovov pogojem potrjene prisilne poravnave.
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (ki ima v obravnavanem primeru kljub drugačni zakonski ureditvi enako vsebino kot sicer sklep o potrditvi /redne/ prisilne poravnave) in izvršilno sodišče je predlagano izvršbo dovolilo. Dolžnik je v ugovoru navajal, da želi upnik izterjati dvakrat isto terjatev, enkrat na podlagi sodbe delovnega sodišča in drugič na podlagi sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, in da je to edino terjatev že plačal v izvršilnem postopku, ki je tekel po sodbi delovnega sodišča. Ugovor plačila terjatve, če je to izvršeno v pogojih iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pomeni razlog, ki preprečuje izvršbo. V okviru tega ugovora je treba presoditi tudi, ali je bila res plačana tista terjatev, ki je navedena v izvršilnem naslovu, torej v sklepu o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave in posodobljenem seznamu terjatev. Načeli pravnomočnosti in formalne legalilitete za tako presojo v ugovornem postopku nista ovira. Izvršilno sodišče mora namreč na ugovor dolžnika presoditi, ali je terjatev (delno) prenehala in ali to (delno) preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - protipravno pridobljena premoženjska korist - zastaranje - odpust dolga v osebnem stečaju - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker torej predlog nima kratke obrazložitve (in je tudi ne more imeti), zakaj je Upravno sodišče ta vprašanja rešilo nezakonito, predlog glede navedenih vprašanj ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP in je kot tak nepopoln. Vrhovno sodišče ga je zato na podlagi šestega odstavka istega člena v tem delu zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - postopek osebnega stečaja - kazenska ovadba zoper stečajnega sodnika - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Do položaja, ko na predložitvenem sodišču ni več sodnikov, ki tam glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, je prišlo zaradi izločitve teh sodnikov iz razloga dvoma v njihovo nepristranskost, ker so bile zoper njih s strani stečajnih dolžnikov vložene kazenske ovadbe. Vendar upoštevati je treba, da pravila o specializaciji po posameznih pravnih področjih omogočajo z letnim razporedom vnaprej določeno dodeljevanje zadev (prim. 14. in 15. člen Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS), kar pa ne preprečuje možnosti izločitve sodnika zaradi izločitvenih ali odklonitvenih razlogov. Ker ZS niti kak drug zakon sodniških mest po posameznih pravnih področjih ne pozna, izločitev sodnikov, ki glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, ni ovira, da zadeva ne bi bila dodeljena drugemu sodniku tega sodišča.
Okoliščina, da je bila podana kazenska ovadba, sama zase ni tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Drugačno stališče bi popačilo vsebino instituta delegacije pristojnosti in bi omogočalo njegovo zlorabo.
URS člen 14, 14/2, 33. OZ člen 3, 5. ZZK-1 člen 13a, 13a/8. ZFPPIPP-C člen 19, 19/2, 227, 227/1, 298, 298/1, 371, 371/5. SPZ člen 6, 147, 147/3.
argument teleološke redukcije - načelo enakosti - pravica do zasebne lastnine - prosto urejanje obligacijskih razmerij - svoboda razpolaganja - pridobitev hipoteke - poplačilo iz posebne razdelitvene mase - vrstni red poplačila terjatev - podreditev poplačilnega upravičenja v korist kasnejše hipoteke - razdelitev posebne razdelitvene mase - kriterij za razdelitev posebne razdelitvene mase v stečajnem postopku - zavrnitev revizije
Že pridobljeni prednostni položaj s hipoteko zavarovane terjatve, opredeljen s trenutkom pridobitve hipoteke, je lahko predmet razpolaganja. To pomeni, da se poplačilno upravičenje, opredeljeno s trenutkom pridobitve hipoteke, lahko tudi omeji na način, da se podredi v korist poplačilnega upravičenja kasnejše hipoteke.
Upoštevaje argument teleološke redukcije, določba petega odstavka 371. člena ZFPPIPP le navidez s kriterijem trenutka pridobitve hipoteke ureja vse v stečajnem postopku upoštevne kriterije za razdelitev posamezne posebne razdelitvene stečajne mase v položaju več hipotek.
Ko je tako, kriterij pridobitve hipoteke ni edini kriterij, ki je v stečajnem postopku upošteven ob razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase med konkurenčne terjatve.
V luči zagotavljanja učinkovitega uresničevanja vsake s hipoteko zavarovane terjatve mora stečajno sodišče vsebinsko obravnavati tudi trditve ločitvenega upnika o poplačilnem upravičenju, ki izhaja iz domnevne podreditve poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke, katere imetnik je drug ločitveni upnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00064219
ZPP člen 80, 81, 81/1. ZMZPP člen 12, 12/2. Civilni Zakonik Ruske federacije (1995) člen 64, 64-5.2. О несостоятельности (банкротстве)(Zvezni zakon o insolventnosti (stečaju)) (2014) člen 127, 127/2, 129, 129/1, 149, 149/4.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba ruskega sodišča - aktivna procesna legitimacija - pomanjkanje aktivne procesne legitimacije - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka postopka - izbrisana pravna oseba - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni upravitelj - zavrnitev pritožbe
Predlagatelj v postopku ni niti trdil še manj pa dokazal, da bi bil postopek za delitev premoženja izbrisane pravne osebe sploh začet. Tako začeti postopek bi izbrisani pravni osebi (oziroma njenemu kasneje najdenemu premoženju) dal sposobnost biti stranka postopka priznanja tuje sodne odločbe, imenovanemu začasnemu upravitelju pa pooblastilo za njeno zastopanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064080
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 206, 206/1, 206/2, 209, 209/2.
predlog za dopustitev revizije - fiduciarna cesija - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - plačilna sposobnost cedenta - začetek stečajnega postopka - notarski zapis - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče v izpodbijani odločbi pravilno razlagalo drugi odstavek 209. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) na način, da notarski zapis sporazuma o fiduciarnem odstopu terjatev v zavarovanje ni potreben v primeru naznanitve fiduciarnega odstopa terjatev?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00063223
ZFPPIPP člen 42. ZGD-1 člen 10. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - poslovodstvo - zakoniti zastopnik - slamnati direktor - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za opustitev obveznosti v skladu z določbami 42. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odgovorna tudi oseba, ki ni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) imenovana za poslovodjo družbe in ni vpisana v sodni register kot zakoniti zastopnik, dejansko pa izvršuje poslovodenje družbe.
predlog za dopustitev revizije - sklep o stroških pravdnega postopka - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - dovoljenost predloga za dopustitev revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o stroških pravdnega postopka (ne glede na to, ali je vsebovan v "enotni" odločbi (sodbi in sklepu), s katero se postopek konča, ali je izdan kot samostojen sklep) ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - izpodbojna tožba - pravni interes za tožbo - pravnomočno končan kazenski postopek - ustavitev kazenskega postopka - zavrženje tožbe
Zmotno je pritožnikovo naziranje, da je njegov pravni interes za obravnavo izpodbojne tožbe podan, ker je bil ob vložitvi tožbe kazenski postopek I K 1758/2018 še v teku. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, mora biti pravni interes za odločanje o tožbi podan ves čas trajanja upravnega spora, ne le ob vložitvi tožbe (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi pa je bil po vložitvi tožbe kazenski postopek I K 1758/2018 pravnomočno ustavljen. S tem je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek in kot taka pritožniku ni več preprečevala, da bi bil v novih zadevah imenovan za upravitelja v postopkih po ZFPPIPP. Ravno slednje pa je tista posledica, ki bi jo pritožnik dosegel v primeru eventualnega uspeha z izpodbojno tožbo. Vrhovno sodišče zato pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pritožnik ni izkazal, da ima za predmetno tožbo (še vedno) pravni interes.