ZPP člen 25, 25/2, 30, 32, 481, 482. ZFPPIPP člen 442, 442/7.
spor o pristojnosti – izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – gospodarski spor
Ker gre za spor med tožečo stranko, ki je gospodarska družba, in toženo stranko kot fizično osebo, ta ne ustreza personalnemu kriteriju opredelitve gospodarskih sporov, po katerem mora biti vsaka od strank oseba iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
ZPPSL člen 142, 144. ZPP člen 339, 339/2-11, 379, 379/3.
napotitev na pravdo - stečajni postopek - procesna legitimacija - prerekanje terjatve
ZPPSL ne določa izrecno, zoper koga mora upnik začeti sodni postopek. Iz narave stvari izhaja, da je toženec tisti, ki zatrjuje, da v stečajnem postopku prijavljena terjatev ne obstaja. To pa še ne pomeni, da je toženec postal subjekt (pravice ali) obveznosti, ki je predmet spora. Z napotitvijo na pravdo ni pridobil nobene lastne pravice ali obveznosti materialnega prava. Pridobil je le procesno legitimacijo, da nasprotuje obstoju pravnega razmerja med tožnikom (upnikom prerekane terjatve) in stečajnim dolžnikom. Toženkino prerekanje ni bilo ovira za priznanje sporne terjatve. Sodišče bi moralo zato tožbo zoper stranko, ki ni nasprotovala obstoju terjatve, zavreči. Procesna legitimacija je temeljna procesna predpostavka. Odsotnost procesne legitimacije je absolutna ovira za meritorno sojenje in razlog za zavrženje tožbe. To oviro je v vseh pogledih možno enačiti z razlogi, ki so kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja navedene v 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Za te kršitve, ki jih sodišče ugotovi v postopku revizije, določba tretjega odstavka 379. člena ZPP predvideva možnost razveljavitve izdanih odločb in zavrženja tožbe. Na to določbo je revizijsko sodišče oprlo svojo odločitev o razveljavitvi obeh sodb in zavrženju tožbe.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014193
ZZK-1 člen 89, 96, 243. ZPPSL člen 121. SPZ člen 39, 42. ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba – aktivna legitimacija – pridobitev lastninske pravice v stečaju – prodaja dolžnika v stečaju
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožničina pravna prednica pridobila le zahtevek za izstavitev za vpis sposobne listine in ni aktivno legitimirana za izbrisno tožbo, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker se sodišče ni opredelilo do očitka, da je odstop od pogodb pravno veljaven, ter ali je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
najem - podnajemna pogodba – poslovna podlaga – odpoved terjatvi brez odmene – vrnitev preveč plačane najemnine – prezadolžena gospodarska družba – odpoved najemne pogodbe v stečaju
V situaciji, v kateri je bila tožeča stranka že prezadolžena, se odpoved terjatvi iz naslova preveč plačane najemnine (četudi je bila ta terjatev takrat še pogojna) brez odmene tožene stranke za odpoved terjatvi, izmika oceni o racionalnosti tovrstnega razpolaganja v breme njenega že tako (pre)skromnega premoženja, s tem pa tudi presoji o obstoju dopustne poslovne podlage.
Sporni stavek Aneksa št. 4, po katerem tožeča stranka nima pravice zahtevati vračila predplačila najemnine, sam zase ne razkriva poslovne podlage; tako kot je ta stavek zapisan, upoštevaje še časovni okvir in položaj tožeče stranke kot prezadolžene gospodarske družbe, pa izpostavlja potrebo po opredelitvi le-te. Ker naše obligacijsko pravo zapoveduje, da mora imeti vsaka pogodbena obveznost, da bi bila veljavna, podlago (razlog), ki je dopustna (arg. četrti odstavek 39. člena OZ), o tej pa v zvezi s spornim dogovorom izpodbijana sodba nima razlogov, zaenkrat ni možna presoja o vprašanju, ali je sporni dogovor veljaven.
zaključek stečajnega postopka – prenehanje družbe brez pravnih naslednikov – sposobnost biti stranka
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi revizijsko sodišče. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala (in da nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije. Na podlagi 377. člena ZPP je zato revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
Zaključek o zmanjšanju stečajne mase ne bi bil mogoč v primeru sočasne izpolnitve obveznosti, saj se v tem primeru dolžnikovo premoženje ne bi zmanjšalo, temveč bi le spremenilo obliko. Tožena stranka v reviziji sicer navaja, da je bila sočasnost izpolnitve pogoj, da se vršijo naslednje dobave, vendar pa ta trditev nima podlage v ugotovitvah nižjih sodišč, kjer je sodišče druge stopnje ugotovilo, da pogodbene obveznosti niso bile izvršene sočasno. Zato je izpolnjen objektivni element izpodbojnosti.
ZPPSL člen 111, 111/3, 143, 143/6. ZZK-1 člen 5. SPZ člen 141, 141/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti - ustanovitev zastavne pravice na premoženje stečajnega dolžnika - privilegiranje upnikov - pridobitev hipoteke s pravnim poslom - napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice - dovoljenje za vložitev izpodbijane tožbe - prodaja zastavljene nepremičnine med stečajnim postopkom
Tožeča stranka bi morala tožeča stranka v skladu z napotitvenim sklepom vložiti tožbo na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice tožencev ali pa se pritožiti zoper (napačen) napotitveni sklep. Vendar pa opustitev takega ravnanja sama po sebi še ne vodi do ugotovitve, da obstaja sporna ločitvena pravica. Po določbi šestega odstavka 143. člena ZPPSL bi moral o obstoju ločitvene pravice odločiti stečajni senat, ki pa je pri tem vezan na predlog ločitvenega upnika. Revident ne zatrjuje, da je bil tak sklep izdan, niti da ga je predlagal. Ker stečajni senat (očitno) ni odločil o obstoju ločitvene pravice, ima prednost pravnomočna odločitev o ločitveni pravici v tem postopku. Sicer pa je v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek izpodbojne tožbe objektivno identičen tožbenemu zahtevku na ugotovitev neobstoja hipoteke.
V času, ko sta toženca prijavila svoji ločitveni pravici, in v času, ko sta bili prijavljeni ločitveni pravici prerekani, zastavna pravica v njuno korist ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Začetek stečajnega postopka ne pomeni ovire za odločanje o vpisu v zemljiško knjigo, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) da so pred začetkom stečajnega postopka izpolnjeni pogoji za vknjižbo in (2) da je pred začetkom stečajnega postopka vložen predlog za vpis (tretji odstavek 111. člena ZPPSL). Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožeča stranka dovolila, da se pri spornih nepremičninah vknjiži hipoteka, in da sta toženca že pred začetkom stečajnega postopka predlagala vknjižbo hipoteke na teh nepremičninah. To pomeni, da bi toženca po začetku stečajnega postopka pridobila hipoteko na spornih nepremičninah. V tem primeru bi vpis učinkoval od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis hipoteke (5. člen ZZK-1). Vendar pa v obravnavani zadevi zaradi prodaje spornih nepremičnin v stečajnem postopku in posledične odreditve izbrisa plomb predlogov za vpis zastavne pravice do vpisa v zemljiško knjigo ni prišlo, je pa stečajna upraviteljica rezervirala sredstva od prodaje sporne nepremičnine za eventuelno poplačilo tožencev kot ločitvenih upnikov. Zato tudi ni zadržkov za zaključek, da sta bila toženca s sklenitvijo izpodbijanega sporazuma o zavarovanju terjatve privilegirana v razmerju do ostalih stečajnih upnikov.
ZPP člen 367a. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125/4-2.
začetek teka roka - dopuščena revizija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacije - pravna dejanja storjena, v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja začetka teka roka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL.
ugotovitvena tožba - konverzija terjatev v delnice kot metoda finančne reorganizacije - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - pravni interes za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala
Tožeča stranka po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni več imela pravnega (pravovarstvenega) interesa za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala. Za obstoj pravnega interesa bi namreč morala izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi bila s sodbo, s katero bi bilo ugodeno njenemu zahtevku, odpravljena negotovost glede njene pravice (oziroma pravnega položaja), ki jo je s svojimi dejanji povzročila tožena stranka. Vendar pa je bila ta negotovost odpravljena že s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, ki vsebuje tudi odločitev skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala (kot materialnopravno predpostavko za sklenitev prisilne poravnave).
Tožeča stranka je med postopkom navedla, da bi ji ugoditev tožbi zagotovila možnost uveljavljati odškodninski zahtevek za nastalo škodo, kar naj bi predstavljalo njeno pravno korist. Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine. Vendar pa zgolj obstoj možnosti takšne tožbe, brez njene konkretizacije, ne zadošča.
odgovornost stečajnega dolžnika za ravnanja stečajnega upravitelja – povrnitev škode – procesno vodstvo – izpodbijanje procesnega sklepa – ločeno obravnavanje zahtevkov iz iste tožbe – solidarni dolžniki
Stečajni upravitelj je pri vseh dejanjih in odločitvah, ki jih je revident navajal kot podlago za odškodninsko odgovornost tožencev, ravnal kot organ stečajnega postopka, ne pa kot njihov organ upravljanja oziroma zakoniti zastopnik – zaradi česar ni podlage za njihovo odgovornost po 148. členu OZ oziroma 172. členu ZOR.
predlog za dopustitev revizije – stečajni postopek – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanja – vrnitev v stečajno maso - obogatitveni zahtevek – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka po tem, ko je ugotovljeno, da posel ne učinkuje proti stečajni masi, dolžna vrniti v stečajno maso to, kar je prejela, ali pa mora zaradi ekonomske upravičenosti plačati dosojeni znesek.
ZHKS člen 15, 15/2. ZPPSL člen 6, 11, 11/1, 11/3, 104, 104/2, 104/3. ZGD člen 77, 101. ZDR člen 73.
reparacijski zahtevek – sprememba delodajalca – odgovornost ustanoviteljev – osebna družba – stečaj osebne družbe – hranilno kreditna služba
Z dnem izbrisa iz sodnega registra zaradi stečaja je prenehala terjatev tožnice proti ustanoviteljicama hranilno kreditne službe (osebne družbe), saj za pravno nasledstvo ustanovitelja in s tem morebitni prevzem obveznosti po končanem stečajnem postopku ni pravne podlage.
Revident bi lahko uspel z reparacijskim tožbenim zahtevkom zoper prevzemnika (po 73. členu ZDR), če bi bilo pred tem ugotovljeno na podlagi njegovega zahtevka, da je delovno razmerje pri prevzemniku obstajalo in da je revident uspel z reintegracijskim zahtevkom zoper prevzemnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0013449
ZPP člen 324, 324/3, 339. ZOR člen 117. ZPPSL člen 9, 112.
izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - pomanjkljiv izrek sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakonitost in pravilnost sodbe - sklenitev aneksa k pogodbi - napake volje - prevara - posledice začetka stečajnega postopka
Izostanek zapisa v izreku sodbe sodišča prve stopnje o neobstoju v pobot predlagane terjatve bi sicer bilo možno opredeliti kot procesno kršitev, vendar pa ta ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati že pravnomočno zaključeno pravdo o obstoju iste terjatve, ki je tekla med istima strankama. Ker je sodišče druge stopnje v izrek svoje sodbe zapisalo, da z ugotovitvijo o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve dopolnjuje sodbo sodišča prve stopnje, s tem ni poseglo v sodbo sodišča prve stopnje na način, ki bi tožeči stranki onemogočil razpravljanje o pobotu.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - subjektivni pogoj izpodbojnosti - domnevna baza - izpodbojna pravna domneva - neobičajen način plačila - asignacija - dogovor o plačilu z asignacijo - prima facie dokaz - neizpodbiten dokaz
Ker je domneva iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL o subjektivnem pogoju izpodbojna, ni logično, da bi imel lahko dogovor o takem načinu plačila pred zapadlostjo terjatve, pomen dokaza prima facie, ki bi sam zase in ne glede na ostala dejstva že omogočal sklepanje, da bi upnik moral vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje (bodočega) stečajnega dolžnika in da je zato podan subjektivni pogoj izpodbojnosti. Če bi tovrstnemu dogovoru namreč pripisali takšen pomen, bi ga povzdignili v neizpodbiten dokaz o obstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti. To pa bi bilo v nasprotju s 1. točko četrtega odstavka 125. člena ZPPSL, po kateri je neobičajen način plačila (to je med drugim tudi plačilo »po ovinku«), lahko (le) predpostavka domnevne baze, ki utemeljuje izpodbojno domnevo o subjektivnem pogoju izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj.
Davčni zavezanec, ki vrne davek od prometa proizvodov tujim fizičnim osebam, ki so blago prenesle v tujino, mora za pridobitev pravice do vračila davka od države verodostojno izkazati, da je davek res vrnil osebam, ki so do njega upravičene.
Prisilna poravnava vpliva le na terjatve, ki v trenutku potrditve prisilne poravnave še obstajajo, ne pa tudi na tiste, ki jih je davčni zavezanec pred tem že izpolnil.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Tožnik v reviziji zahteva ugotovitev obstoja terjatve, za katero je bilo že v stečajnem postopku ugotovljeno, da obstoji. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar in tako ugotovljeno terjatev mora stečajni upravitelj upoštevati pri glavni razdelitvi.
Sklenitev kreditne pogodbe nima za posledico zmanjšanja stečajne mase. To velja tudi za sklenitev pogodb za kredite, s katerimi so se pokrivale stare obveznosti. Takšno spreminjanje obveznosti lahko služi tudi poskusom, da bi si upnik zagotovil ugodnejši položaj, vendar mora za to opraviti še dodatna pravna dejanja, katerih veljavnost je s stališča enakopravnega obravnavanja stečajnih upnikov mogoče presojati samostojno.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001520
ZPPSL člen 30, 36, 36/1, 36/2. ZIZ člen 147, 147/1. ZFPPIPP člen 158, 158/4.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - povrnitev škode - odgovornost organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež - prenos in izplačilo zapadlih zneskov - odgovornost organizacije za plačilni promet zaradi izvršitve sklepa o izvršbi kljub vednosti o začetku prisilne poravnave
Osrednje vprašanje za to zadevo je, ali iz določb ZPPSL o prekinitvi tekočih izvršb kot procesnopravni posledici začetka postopka prisilne poravnave (30. člen ter prvi in odstavek 36. člena ZPPSL) izvira specifično za drugo toženko dolžnost, da sklepa o izvršbi ne izvrši. Da bi namreč tožnici lahko odškodninsko odgovarjala zato, ker je izvršila sklep o izvršbi, bi moralo obstajati pravilo, ki bi ji to prepovedovalo. Revizijsko sodišče ocenjuje, da se takšno pravilo (prepoved) v ugotovljenih dejanskih razmerah te zadeve ni vzpostavilo. (Prepoved o novih predpisih zdaj izrecno izhaja iz četrtega odstavka 158. člena ZFPPIPP).