Ali se za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP šteje tudi pogodba, ki je prenehala veljati pred začetkom stečajnega postopka in je povzročila prenehanje trajnega razmerja za naprej, terjatev pa izvira iz obdobja veljavnosti pogodbe?
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/2. ZFPPIPP člen 51, 52/1, 121, 121/1.
spor o pristojnosti – stečajni postopek – krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti – sedež stečajnega dolžnika
Za presojo pristojnosti za odločanje v stečajnem postopku, ki se ravna po sedežu dolžnika, je praviloma odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za začetek stečajnega postopka.
Po določbi 2. točke drugega odstavka istega člena se je štelo, da so za tekoče poslovanje podjetja nujna zlasti plačila tekočih stroškov poslovanja (elektrika, voda in podobno). Ker je plačilo elektrike dovoljeno v času nelikvidnosti oziroma prezadolženosti, mora veljati toliko bolj, da je dovoljeno tudi v času, ko podjetje še ni nelikvidno oziroma prezadolženo (argument a maiori ad minus).
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/2. ZPPSL člen 125, 125/1. SPZ člen 15, 37. OZ člen 50, 283, 319.
navidezna pogodba - odpust dolga - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oškodovanje stečajnih upnikov - prenos pravic iz neregistrirane blagovne znamke - neregistriran znak
Neregistriran znak ni stvar, ki bi bila lahko predmet lastninske pravice. Prav tako zakon neregistriranemu znaku samemu po sebi oziroma njegovi uporabi ne podeljuje narave premoženjske pravice, ki bi jo bilo mogoče upoštevati kot del stečajne mase.
V obravnavanem primeru je izpodbijano pravno dejanje po svoji vsebini izvedba dogovora o odpustu dolga.
Odpust dolga stečajnemu dolžniku sam po sebi nima za posledico oškodovanja stečajnih upnikov. Obveznost stečajnega dolžnika zaradi odpusta dolga preneha, posledično se pasiva stečajnega dolžnika zmanjša, preostale terjatve stečajnih upnikov pa se lahko poplačajo v višjem deležu, kot bi se sicer.
Najemno pogodbo za poslovne prostore je treba odpovedati sodno, zato neposredno tožeči stranki poslan dopis o odpovedi nima pravnega učinka. Določba prvega odstavka 122. člena ZPPSL za primer odpovedi najemne pogodbe določa le drugačne odpovedne roke, ne posega pa v način odpovedi, kot izhaja iz preostalih predpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001984
ZPP člen 46, 46/1, 48, 63, 67. ZIZ člen 62, 62/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – izvršilni postopek – stečajni postopek zoper toženo stranko pred drugim sodiščem – koneksna tožba
Ker ne gre za koneksno tožbo, ki bi bila vložena po začetku stečaja, do atrakcije krajevne pristojnosti v danem primeru ne more priti. Drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bo predmetni pravdni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred novogoriškim sodiščem, ki vodi stečaj nad toženo stranko, pa iz predloga za prenos pristojnosti ni razbrati.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 282, 282/2, 296, 298, 298/1, 305, 305/4.SPZ člen 167, 167/1, 167/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - ločitvena pravica - prijava v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - sistemska razlaga zakona
Ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno, torej ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
Po presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137. členom ZFPPIPP še posebej (podrobneje) urejeno načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika, po katerem mora dolžnik upnikom razkriti vse informacije, potrebne za njihovo odločitev o sprejetju prisilne poravnave.
Drugi odstavek 181. člena ZFPPIPP določa smiselno uporabo taksativno naštetih pravil 146. člena ZFPPIPP. Zato pooblaščeni ocenjevalec ne more zadostiti zahtevam 181. člena ZFPPIPP s (ponovno) opravo analize po 146. členu ZFPPIPP. Zakonodajalec je namreč predvidel razliko med poročilom po 146. in 181. členom ZFPPIPP, ki je v tem, da pooblaščeni ocenjevalec glede na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja smiselno pripravi poročilo po izhodiščnih postavkah 146. člena ZFPPIPP. Pri tem drži, da določba 181. člena ZFPPIPP ne vsebuje zahteve po opravi kompleksne finančno-ekonomske-poslovne analize mimo pravil 146. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – predujem za stroške stečajnega postopka – finančni položaj pravne osebe
Izpolnjenost pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po šestem odstavku 233. člena ZFPPIPP, oziroma kdaj se šteje, da pravna oseba nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, je treba presojati glede na določbe ZFPPIPP (npr. 10., 14. člen).
ZFPPIPP člen 121, 243, 286. ZPP člen 98, 98/5, 105a, 108, 108/7, 113, 277, 277/2, 305, 305/3, 324. URS člen 22, 23, 25.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga zakona - pravica do obravnavanja pred sodiščem - stečajni postopek - vsebina poziva upnikom za prijavo terjatev - prijava terjatve v elektronski obliki - napačen in pomanjkljiv pravni pouk sodišča - ZFPPIPP
Na dobesedno razlago določbe 243. člena ZFPPIPP bi bilo mogoče opreti stališče, da sodišče ni ravnalo napak, ko upnikov ni opozorilo na (novo) procesno zahtevo, ki jo je uveljavila novela ZFPPIPP-C z določbo 123.a člena. Potem, ko je zakonodajalec presodil, da je upnike treba posebej opozoriti na nekatere procesne zahteve in posledice njihovega nespoštovanja, pa ustavi prijazna razlaga ne le omogoča, ampak zahteva od sodišča takšno uporabo določbe 243. člena ZFPPIPP, da v oklicu opozori upnike na vse procesne zahteve, katerih nespoštovanje ima za posledico izgubo pravic. Zaradi pomanjkljivega in delno zavajajočega poziva upnikom, kako naj vložijo prijave terjatev, je bila z zavrženjem prijave, ki je bila sicer vložena v nasprotju z določbo 123.a člena ZFPPIPP, upniku onemogočena možnost obravnavanja obstoja njegove terjatve pred sodiščem, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila kršena tudi določba 23. člena Ustave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - DAVKI
VS4001912
ZPP člen 286. ZOR člen 361. ZPPSL člen 43.
zastaranje – prekluzija ugovora zastaranja – materialnopravni ugovor – prisilna poravnava – vrnitev preveč plačanega davka
Kadar se dolžnik sklicuje na zastaranje na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, ne navaja nobenega novega dejstva, pač pa uveljavlja materialnopravni ugovor, za katerega ne velja sistem prekluzij. In to ne glede na to, ali je posamezna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje ali tožeča stranka.
Po določbi 43. člena ZPPSL upniki prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Terjatev, vezana na odložni pogoj nastane z dnem, ko se odložni pogoj izpolni.
Ali lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase?
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001919
ZUP člen 260. ZPPSL člen 129, 130, 130/1, 130/2. ZDen člen 6, 25, 68.
pravni interes - obnova upravnega postopka - umik zahtevka - izpodbijanje v stečaju - enotni rok za vložitev tožbe - oblikovalni (izpodbojni) zahtevek - dajatveni (povračilni) zahtevek - oblikovalna in preventivna tožba - razmerje med stečajnim in denacionalizacijskim postopkom
Obnova upravnega postopka zoper procesni sklep o ustavitvi postopka ni dovoljena.
Po ZPPSL ni bilo nujno, da je bil hkrati z oblikovalnim (izpodbojnim) zahtevkom na razveljavitev učinkov izpodbitega pravnega dejanja proti stečajni masi postavljen tudi dajatveni (povračilni) zahtevek na vrnitev v stečajno maso vse pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa povračilnega zahtevka, ki je nastal zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka, ni bilo dovoljeno uveljavljati po izteku roka. Povračilni zahtevek je namreč treba uveljavljati v roku za uveljavitev izpodbojnega zahtevka. Glede na to, da je stečajni postopek hiter, enotni rok šestih mesecev (za uveljavljanje zahtevkov) zadošča, da se stečajni upravitelj seznani s celotnim poslovanjem dolžnika in ukrene, kar je potrebno, za zaščito vseh upnikov, medtem ko bi daljši ali neenotni rok za uveljavljanje zahtevkov vplival na dolžino in stroške stečajnega postopka.
Možna bi bila (samo) oblikovalna tožba, če nasprotnica izpodbijanja na podlagi izpodbijanega pravnega dejanja [konkretno pogodbe o prodaji lesa] še ne bi ničesar pridobila; preventivna pa, če bi izpodbojna tožba preprečevala, da bi nasprotnica izpodbijanja uveljavila svoj zahtevek proti stečajni masi (celo takrat, kadar bi glede njega obstajal izvršilni naslov).
Čeprav stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, katerega namen je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja, pa se oškodovanje upnikov [kot ena od objektivnih predpostavk izpodbijanja] ugotavlja samo po določbah ZPPSL, s tem, da ima denacionalizacijska upravičenka v stečajnem postopku za realizacijo vrnitve podržavljenega premoženja na razpolago instrumente iz 68. člena ZDen.
Premoženje, ki ga tožnica zgolj v svojem imenu zasleduje z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj v pravdi, ne bi moglo služiti poplačilu (tudi drugih) stečajnih upnikov, niti ne bi moglo vplivati na (obstoj vzroka za) odpis konkretne davčne terjatve. Čim je tako, takšno premoženje ni kasneje najdeno premoženje v smislu 106. člena ZDavP-2, ki bi utemeljevalo vzpostavitev odpisane davčne terjatve.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 205, 208.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Kljub določbi ZFPPIPP, po kateri preneha terjatev upnika, ki v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega je razvidno, da je bila v stečajnem postopku prerekana, je sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, procesni sklep in ni odvisen od presoje o utemeljenosti zahtevka.
ZFPPIPP člen 52, 52/2, 444, 444/1. ZPP člen 25, 25/2.
postopek za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe – spor o pristojnosti
V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZFPPIPP je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež; v postopku zaradi uveljavljanja terjatve izbrisane pravne osebe pa sodišče, na območju katerega je imel insolventni dolžnik ob izbrisu svoj sedež.
(Opuščeno) ravnanje, ki zagotavlja pridobitev pravice ali preprečuje nastanek obveznosti ima lahko oporo v materialnem ali procesnem pravu. Izpodbijajo se torej lahko tudi opustitve procesnih dejanj. Tožbe, s katero se izpodbija opustitev tega procesnega dejanja, ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da procesnega dejanja zaradi zamujenega roka ni mogoče več opraviti – ravno pridobitev ponovne pravice opraviti procesno dejanje kljub zamudi roka, je cilj, ki ga izpodbojna tožba v tem primeru zasleduje. Tožnik mora v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni materialni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno materialno korist.
Asignaciji nista vzpostavili novega razmerja med naročnikom posla in sodelavcem prevzemnika posla; izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi določbe 631. člena OZ, sta le pravnotehnično olajšali. Plačilo H. d.o.o. na podlagi določbe 631. člena OZ pa ni dejanje stečajnega dolžnika in ga zato ni mogoče izpodbijati po določbah 125. do 130. člena ZPPSL.