POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS4002314
ZOR člen 1035, 1038, 1038/2. OZ člen 316.
pogodba o denarnem depozitu – vezana hranilna vloga – pobot - pobotanje terjatve banke s terjatvijo iz naslova vrnitve depozita – prepoved pobotanja – nezakonitost pobota
Po ustaljeni sodni praksi banka ne sme enostransko pobotati depozita oziroma dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe. Enako velja tudi za terjatve banke iz naslova provizij, kakršno ima tožena stranka v obravnavani zadevi.
ZPPSL člen 125, 125/1. ZGD člen 521, 521/3-2. ZSReg člen 20, 20/2.
stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - dopuščena revizija
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep registrskega sodišča o pripojitvi ene družbe z omejeno odgovornostjo k drugi razveljavljen, nima suspenzivnega učinka in tak sklep ne pomeni, da so z njim razveljavljeni tudi učinki samega vpisa pripojitve.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bil M. d.o.o. v trenutku začetka stečajnega postopka (12. 6. 2003) zoper drugo tožnico že pripojen k njej in ni več obstajal kot samostojna pravna oseba, zaradi česar je treba tudi za pravna dejanja, ki jih je izvršil M. d.o.o., od tega trenutka računati obdobje njihove izpodbojnosti, je tako pravilna.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002286
ZFPPIPP člen 231, 231/3.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zavarovanje za tuj dolg (obveznost) - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog za uvedbo stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka zoper realnega dolžnika - upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Predlog za začetek stečajnega postopka je [med drugim] upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka.
Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke na svoji nepremičnini prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, temveč je zastaviteljica le prevzela odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavne dolžnice (za katero je jamčila poleg glavne dolžnice) oziroma je le zavarovala upničino terjatev.
Zastaviteljica je zastavila svojo nepremičnino za dolg, ki ga je glavna dolžnica imela do upnice. Če glavna dolžnica ne bi plačala, bi se upnica (kot imetnica terjatve, zavarovane z zastavno pravico) lahko poplačala iz zastavljene nepremičnine. Poplačan bi bil dolg glavne dolžnice, katerega poplačilo je sicer zavarovala zastaviteljica, ne pa dolg zastaviteljice. Čeprav bi se upnica poplačana iz zastavljene nepremičnine zastaviteljice, bi bila poplačana njena terjatev do glavne dolžnice in ne do zastaviteljice.
Zastaviteljica ni dolžnica zastavne upnice, temveč tista, ki je prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice. Zato mora, če glavna dolžnica ni izpolnila obveznosti, trpeti prisilno (sodno) prodajo svoje (zastavljene) nepremičnine. Pri zastavi nepremičnine za tuj dolg namreč upnica nima pravice zahtevati od realne dolžnice plačila hipotekarne terjatve, temveč lahko zahteva le prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo iz dosežene kupnine. S tem: (a) da se obseg odgovornosti zastaviteljice ne zmanjša, čeprav stečajna (razdelitvena) masa v stečajnem postopku nad glavno dolžnico ne zadošča za celotno poplačilo zavarovane obveznosti, in (b) da odgovornost zastaviteljice preneha tudi, če kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane obveznosti.
ZGD člen 8, 394, 394/2. SPZ člen 154. ZFPPod člen 27. OZ člen 9, 334.
stečaj - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - dopuščena revizija - izbris pravne osebe brez likvidacije - rok za uveljavljanje terjatev - zahtevek hipotekarnega upnika - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča
Za uveljavljanje zahtevka hipotekarnega upnika zoper toženca kot hipotekarnega dolžnika ne velja določba o prekluzivnem roku za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisane družbe iz drugega odstavka 394. člena ZGD. Prenehanje gospodarske družbe – dolžnika – je v bistvenem mogoče primerjati s smrtjo dolžnika: odločilna skupna značilnost obeh primerov (tertium comparationis) v tem primeru je izginotje pravnega subjekta, ki je (bil) nosilec obveznosti. Kako smrt dolžnika vpliva na obstoj njegovih obveznosti, ureja OZ v 334. členu (enako pred tem ZOR v 359. členu): s smrtjo dolžnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Stališče, da so z izbrisom, osebnega dolžnika, pravne osebe, brez likvidacije, prenehale terjatve proti njemu, je pravno zmotno.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – neupravičena pridobitev – vrnitev danega – vračilo v naravi – nadomestitev vrednosti stvari
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da to pomeni, da sme tožeča stranka v stečajno maso zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanega dejanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča.
ZFPPIPP člen 34, 34/2-4, 131, 131/1, 121/2-3, 268, 268/4, 289, 289/2, 355, 355/3-7. ZDDV-1 člen 88, 88/7.
zavarovanje terjatev – zastavna pravica na nepremičnini - stečajni postopek – občasni stroški stečajnega postopka – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – davek na dodano vrednost – zahteva za varstvo zakonitosti
Določba 7. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP je pravna podlaga za plačilo davka na dodano vrednost kot občasnega stroška stečajnega postopka v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi za plačilo davka na dodano vrednost v zvezi s pravnimi posli, ki jih je stečajni dolžnik opravil med postopkom prisilne poravnave in pred začetkom stečajnega postopka.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 397, 398, 399, 399-4, 400, 400/1, 400/2, 400/3, 402, 402/1, 403, 403/1.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – presoja upravičenost dodelitve brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva – obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč - odpust obveznosti v osebnem stečaju
Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek previden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika pri določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja po 24. členu ZBPP se s presojo pogoja za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP presega pravni standard očitne nerazumnosti zadeve, saj tega pogoja pri odločanju o začetku odpusta obveznosti ni dolžno presojati niti sodišče, pristojno za odločanje v postopku osebnega stečaja.
ZPPSL člen 36, 36/2, 144, 144/1, 144/2. ZPP člen 181, 181/2, 205, 205-4. Ustava člen 14.
stečajni postopek - prerekanje terjatve – napotitev na pravdo – vložitev tožbe – zavrženje tožbe pravni interes za tožbo
Napotilo Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožeča stranka pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh. ZPPSL sicer neposredno ne določa, da je treba v primeru zamude omenjenega roka tožbo zavreči, vendar taka posledica izhaja iz nastalega pravnega položaja tožeče stranke. Po določbi drugega odstavka 144. člena ZPPSL njena terjatev, tudi če bi bila pravnomočno ugotovljena v tem gospodarskem sporu, ne bi bila upoštevana pri razdelitvi stečajne mase. Zato nima pravnega interesa za vodenje tega gospodarskega spora. Pritožbeno sodišče je zato njeno tožbo utemeljeno zavrglo na podlagi določbe drugega odstavka 181. člena ZPP, ki dovoljuje ugotovitveno tožbo le tedaj, če ima stranka korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja.
Določba prvega odstavka 144. člena ZPPSL najbrž res ni bila dovolj jasna in zato morda tudi ustavno sporna, vendar je to lahko veljalo le do objave sklepov Vrhovnega sodišča, navedenih v 8. točki obrazložitve. Od tedaj dalje ni bilo več nejasnosti, kako razumeti sporno zakonsko določbo. Zakonska določba je poleg tega takšna, da je nedvomno terjala odziv upnika, katerega terjatev je bila v stečajnem postopku prerekana in je prejel napotitveni sklep. Če je bil v negotovosti, kako ravnati, bi se lahko in moral pozanimati, kako zakonsko določbo in na njej temelječ napotitveni sklep razume sodna praksa. Zato v sedanjem času določbe ni mogoče (več) šteti za neustavno zaradi njene nejasnosti.
ZPP člen 80. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/6, 442/10.
sposobnost biti stranka - dopuščena revizija - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - osebno odgovorni družbenik
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi revizijsko sodišče. Ker je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala, tožeča stranka pa po tedaj veljavni določbi desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni v enoletnem (prekluzivnem) roku od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra uveljavila zahtevkov do morebitnih osebno odgovornih družbenikov (prvi in šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije. Ker pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZFPPIPP člen 108, 108/2-7, 108/3, 109, 109/1-1, 497, 497/1.
dovoljenost revizije – odvzem dovoljenja stečajnemu upravitelju - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - dovoljenje izdano pred veljavnostjo ZFPPIPP – oseba vredna javnega zaupanja – čas storitve kaznivega dejanja – zelo hude posledice – nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Iz določbe 497. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da so dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, ki so bila izdana pred veljavnostjo ZFPPIPP, izenačena z dovoljenji, izdanimi v času veljavnosti ZFPPIPP (razen izjem po tretjem odstavku tega člena), iz česar sledi, da se določbe tega zakona o odvzemu dovoljenja uporabljajo tudi za upravitelja, ki je bil v to funkcijo imenovan pred veljavnostjo ZFPPIPP.
Presplošno sklicevanje na zelo hude posledice izpodbijane odločitve ne zadošča za sklep, da je revizija dovoljena v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za škodo, nastalo zaradi dejanja stečajnega upravitelja, ki ga je odobril stečajni senat ali stečajni sodnik, ali zaradi tega, ker je stečajni upravitelj ravnal po navodilu stečajnega sodnika, stečajni upravitelj ni odgovoren, razen če je na goljufiv način izposloval odobritev ali navodilo. Glede na besedilo drugega odstavka 61. člena ZPPSL ni stečajni upravitelj tisti, ki bi moral navajati in dokazovati, da odobritve ali navodila ni izposloval na goljufiv način. Obstoj tega dejstva (goljufivega načina) mora zatrjevati in dokazovati tisti, ki se na to dejstvo sklicuje in mu je v korist. Bremena, naj zatrjuje in dokazuje, da goljufivosti ni bilo, ni mogoče naložiti tistemu, ki ga tak očitek lahko bremeni (negativa non sunt probanda).
ZFPPIPP člen 320, 366, 366/1, 374, 374/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
stečajni postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - enotnost postopka - nagrada za delo stečajnega upravitelja - pravica do nadomestila stečajnega upravitelja - neunovčenje premoženja upnika
Postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase je treba šteti za enoten postopek. Ta je običajno res razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. Kadar pa premoženja ni mogoče prodati, se ga lahko pod določenimi pogoji izroči upniku. Stališče, da upravitelju v primeru, ko pride do izročitve neunovčenega premoženja upniku, v nobenem primeru ne pripada nadomestilo, je torej zmotno.
ZGD člen 232, 233. ZOR člen 242, 246. ZPPSL člen 149. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države – ravnanje stečajnega senata - dovolitev prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prenos imenskih delnic – vpis v delniško knjigo – protipravnost
Imenske delnice so po svoji naravi na meji med rekta in ordrskimi vrednostnimi papirji. V tem kontekstu je za učinek prenosa pravic iz imenskih delnic bistven tudi (nadaljnji) razpolagalni pravni posel, ki je veljavno opravljen bodisi z indosamentom (233. člen ZGD v zvezi z 246. členom ZOR) ali preko cesije s (končnim) vpisom v delniško knjigo (tretji odstavek 242. člena v zvezi s tretjim odstavkom 246. člena ZOR). Pri tem pa je treba pojasniti še, da v primeru ne-izdaje (listinskih) imenskih delnic (v obliki rekta vrednostnih papirjev), sam vpis v delniško knjigo izpolni pogoj za učinkovanje prenosa pravic, saj s tem potreba po izročitvi delniških certifikatov logično odpade.
Določba 232. člena ZGD ne ureja pogojev prenosa imenskih delnic, ampak podrobneje določa način vodenja delniške knjige in učinek vpisa v delniško knjigo z vidika razmerij med delničarji in družbo. V tem kontekstu je potrebno tudi razumeti, da po tej določbi vpis novega delničarja v delniško knjigo nima oblikovalnega učinka za pridobitev pravic iz delnic, saj je za veljaven prenos delnic potrebno opraviti tako ustrezen zavezovalni kot tudi razpolagalni pravni posel. Šele ob izpolnitvi teh pogojev se opravi tudi ustrezen vpis v delniško knjigo, in sicer na podlagi prijave (priglasitve) za vpis.
Z izdajo sklepa o dovolitvi prodaje premoženja stečajnega dolžnika z dne 14. 7. 1998 stečajni senat ni kršil določbe 149. člena ZPPSL, saj je imela tožeča stranka ob začetku stečajnega postopka (zgolj) obligacijskopravno terjatev do stečajnega dolžnika in sicer za izdajo oziroma izročitev spornih imenskih delnic oziroma za izvršitev njihovega (neposrednega) vpisa v delniško knjigo (drugi odstavek 246. člena ZOR). Ta nedenarna terjatev pa je ob začetku stečaja postala denarna terjatev (drugi odstavek 112. člena ZPPSL).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377. ZFPPIPP člen 122, 122/4.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člen ZPP).
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – STEČAJNO PRAVO
VS1013980
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 152. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
dovoljena revizija – nelegalna gradnja – sklep o dovolitvi izvršbe – stečajni postopek nad zavezancem – pomembno pravno vprašanje – osebni stečaj – namen inšpekcijskega ukrepa – vpliv stečaja na inšpekcijski postopek – ničnost inšpekcijske odločbe - protipravno ravnanje
Tudi po začetku stečajnega postopka nad inšpekcijskim zavezancem je dovoljeno izdati sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi 152. člena ZGO-1 izrečenega inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje. Namen tega sklepa o dovolitvi izvršbe namreč ni prejeti poplačilo iz stečajne mase, ampak na zemljišču nezakonitega posega vzpostaviti zakonito stanje.
varstvo lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine – negatorna tožba – stvarna aktivna legitimacija - lastnik nepremičnine – izpodbojna domneva - pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – prodaja stečajnega dolžnika – vknjižba v zemljiško knjigo
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena SPZ), vendarle pa gre za domnevo, ki jo je mogoče na ustrezen način izpodbiti.
Tožeča stranka pridobitev svoje lastninske pravice utemeljuje kot originarno pridobitev v stečajnem postopku na podlagi pogodbe o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe v zvezi s sklepom sodišča o izročitvi prodane pravne osebe tožeči stranki kot kupcu. Na omenjeni pravni podlagi je sicer pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Ker tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika s sodno odločbo, je tožena stranka domnevo lastninske pravice lahko izpodbijala zgolj z ugovorom v tej pravdi, vprašanje lastninske pravice pa se je obravnavalo kot predhodno vprašanje (13. člen ZPP).
ZDavP-2 člen 143, 155, 155/1-7. ZDavP-1 člen 40, 40/2. ZDoh člen 1, 2, 3, 4, 5, 37, 40. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba - davek od dohodkov iz dejavnosti – dohodnina – viri dohodnine - stečaj samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje obveznosti, ki izvira iz dejavnosti – obveznost osebne narave - zavrnitev revizije
Poračun dohodnine na letni ravni je v vsakem primeru davek od dohodkov fizičnih oseb, ne glede na naravo posameznega vira dohodnine (tudi če so osnova za dohodnino samo dohodki iz opravljanja dejavnosti). Gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo (5. člen ZDoh), in kot tak predstavlja obveznost osebne narave.
Ker so z zaključkom stečajnega postopka s. p. (po določbah ZPPSL) po takratnem uveljavljenem stališču sodne prakse prenehale le terjatve, ki so se nanašale na poslovno dejavnost s. p., ne pa tudi terjatve osebne narave, je pravilno stališče davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da obveznost plačila dohodnine s stečajem s. p. ni prenehala.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni pogoj izpodbojnosti - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe – konvalidacija - časovne meje izpodbojnosti - legitimacija stečajnega upravitelja - uveljavljanje zahtevkov po členu 636 ZGD-1 - tožba na vrnitev aktivnega premoženja tožene stranke v stečajno maso
Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premoženja, zmanjšanega za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VS4002062
ZTFI člen 155, 296, 296/4-2, 301. ZBan člen 48, 49, 55, 59.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v borznoposredniški družbi - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe
Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.