ZFPPIPP člen 442, 442/6, 443, 443/1. ZPP člen 205, 208, 208/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pravno nasledstvo – prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.
Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 443, 443/1. ZPP člen 205, 208, 208/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – pravdno nasledstvo – prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.
Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe
ZFPPIPP člen 305, 305/2, 308, 308/1, 308/2-2, 308/3.
državne blagovne rezerve – podizvajalska pogodba - prašiči – lastninska pravica na živali - ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe - stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izločitvena pravica - ločitvena pravica – prenehanje ločitvene pravice – prerekanje terjatve – napotitev na pravdo - vložitev tožbe - vsebina tožbe
Ker je bila prerekana ločitvena pravica tretjega toženca, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in na podlagi izvršilnega naslova (z vpisom maksimalne hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti v korist tretjega toženca, kot upnika), je bil dolžan tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico.
Če je prerekana tudi terjatev, mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico in zavarovano terjatev, s tožbo zahtevati tudi ugotovitev, da je zavarovana terjatev prenehala ali da ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016978
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 380, 443. ZIZ člen 168, 168/5.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - začetek stečajnega postopka - predlagatelj
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je treba v primeru, ko je zemljiškoknjižni lastnik zaradi zaključenega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ali predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem?
2. ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika?
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZFPPIPP člen 120a, 120a/3, 120b, 120c, 120c/1-1, 120c/1-2, 120h, 120k, 120l, 120n, 120n/1, 120o, 120o/1.
neposredni nadzor nad upraviteljem - poročilo Komisije za nadzor nad upravitelji - procesne predpostavke za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo - varstvo ustavnih pravic
Poročilo Komisije za nadzor pri Zbornici upraviteljev Slovenije o delu upraviteljev ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Ker bo tožnik v zvezi s kršitvami, ugotovljenimi v predmetnem poročilu Komisije za nadzor pri Zbornici upraviteljev Slovenije, imel sodno varstvo v „rednem“ upravnem sporu zoper odločitve disciplinske komisije (če bo do uvedbe disciplinskega postopka sploh prišlo), niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 (subsidiarno sodno varstvo) in tožba na tej pravni podlagi ni dovoljena.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podan objektivni element izpodbojnosti po prvem odstavku 271. člena ZFPPIPP tudi tedaj, če (bodoči) stečajni dolžnik odsvoji nekomu, ki ni njegov upnik, stvar za polovično (prenizko) ceno, v dejanskih okoliščinah konkretnega primera.
poslovodstvo – povrnitev škode – odškodnina – odškodninska odgovornost članov poslovodstva – stečaj - stečajni postopek – poplačilo terjatve - regres člana poslovodstva – odškodninska tožba - preuranjenost tožbe
Sodišče lahko odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.
Sklenitev sodne poravnave, četudi v obdobju izpodbojnosti, samo po sebi ni dejanje, ki bi imelo objektivne znake izpodbojnega pravnega dejanja.
Da bi bila sklenitev sodne poravnave izpodbojna, ker sta v posledici njene sklenitve toženca izkoristila dano možnost in pridobila položaj ločitvenih upnikov v stečajnem postopku, bi morale obstajati dodatne okoliščine, ki bi utemeljevale, da je stečajni dolžnik sodno poravnavo s tožencema sklenil prav z namenom, da jo priviligira. Za tak primer bi lahko šlo, če bi tožnici trdili in dokazali, da stečajni dolžnik z njima, za razliko od ostalih bivših družbenikov, ni hotel skleniti sodne poravnave, sami pa sta bili to pripravljeni storiti.
ZPP člen 319, 319/2, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4.
pobot (kompenzacija) - pobotni ugovor - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - procesno pobotanje - zakonsko pobotanje
Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba (ali vmesna ugotovitvena tožba), temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, pravno sredstvo posebne oblike - specifičen način uveljavljanja nasprotnega zahtevka, o obstoju katerega mora sodišče [praviloma] odločiti v izreku sodbe.
Pravilno je stališče revidentke, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Kljub temu da je bila ena in ista terjatev med istima strankama v enem postopku uveljavljana s tožbo, jo je mogoče v drugem postopku (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z ugovorom zaradi pobotanja, če je (še vedno) obstoječa in nepobotana (oziroma kolikor ni bila pobotana).
Pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP gre za zakonski pobot, ko terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker sta v takem primeru terjatvi pobotani po samem zakonu, sodišče namreč ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljane) terjatve, niti ne izreče pobota.
ZFPPIPP člen 28 - 30, 271, 272. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbijanja – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Edino vprašanje, ki bi utegnilo biti pomembno, se nanaša na dolžno skrbnost tožene stranke v zvezi s subjektivnim pogojem izpodbijanja. Predlagateljica ga utemeljuje na določbah 28. - 30. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Vendar pa navedene določbe očitno ne dajejo podlage za aktivno ravnanje poslovodstva gospodarske družbe (upnice stečajne dolžnice), v smeri ugotavljanja insolventnosti njenih pogodbenih partnerjev, kakor to uveljavlja tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP.
OZ člen 3, 92. ZFPPIPP člen 60. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339.
pogodba o leasingu – finančni leasing - pozitivni pogodbeni interes - ničnost pogodbe – odškodnina - stečajni postopek – prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prekluzija
Posledice neobrazložene oziroma pomanjkljive prijave ureja četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP. Te posledice so drugačne, kot so bile po ZPPSL (stranka ni prekludirana s kasnejšim podajanjem trditev in predložitvijo dokazov), zato praksa, izoblikovana na podlagi slednjega, za razmerja, ki se presojajo po ZFPPIPP, ni več uporabljiva.
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti tožene stranke iz 27. in 28. člena leasing pogodb predstavlja v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa tožeče stranke (premoženja, ki bi tožeči stranki pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Ne drži revizijski očitek, da so pravne posledice prenehanja pogodbe urejene kogentno z zakonom. Pogodbeni stranki se lahko v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ) dogovorita, kakšne so te posledice, kot sta to storili v obravnavanem primeru.
V naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa ne sme presegati nastale škode.
ZPP člen 181, 181/2, 205, 205/1-4. ZPPSL člen 144.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - pravni interes za tožbo – nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe
Napotilo Okrožnega sodišča na Ptuju je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožnica pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh.
Ali je sklep o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika ustanavljal ločitveno pravico v smislu 19. člena ZFPPIPP v primeru, da je bil pred opravičitvijo predhodne odredbe v smislu drugega odstavka 264. člena ZIZ nad dolžnikom začet stečajni postopek?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče izpodbijati oziroma zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila, če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu 261. člena ZFPPIPP.
stečajni postopek – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – javna dražba - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe v stečaju - zloraba postopka - prodaja solastnega deleža nepremičnine v naravi - aktivna stvarna legitimacija
Za zlorabo postopka bi šlo, če bi se izkazalo, da sta toženki v okviru pravno dopustne prodaje premoženja stečajne dolžnice na podlagi javne dražbe prekoračili pravno dopustne meje takšne prodaje, konkretno s (kupo)prodajo solastnega deleža nepremičnine v naravi (s kupoprodajo gostinskega lokala) namesto v njenem idealnem delu (do 16/1000). V primeru ugotovljene zlorabe bi bila dolžnost sodišča, da na zahtevek prizadetega (konkretno tožnice, kot ene od solastnic in imetnic prednostne pravice do nakupa nepremičnine) prekoračeno zakonsko upravičenje vsebinsko omeji/utesni.
V primeru zlorabe postopka bi lahko formal(istič)no (post factum) sklicevanje na peti odstavek 342. člena ZFPPIPP, brez analize zatrjevanih »sumljivih« okoliščin, pomenilo, da je sodišče prav z uporabo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP nudilo pravno varstvo zlorabi postopka, kar pa, ne glede na namen zakonodajalca, da zavaruje kupca, gotovo ni bil njegov cilj (predvsem, če bi se izkazalo, da je tudi kupec sodeloval pri očitani zlorabi postopka).
URS člen 2, 14, 14/2, 33, 155. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZFPPod-B člen 1, 2, 3, 4. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 496. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZGD-1 člen 8.
neveljavnost pogodbe – ničnost - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – prevzem obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – ustavna odločba – odsvojitev poslovnega deleža – retroaktivnost - prehodne določbe ZFPPIPP-A
Sodišče je spregledalo prehodno določbo drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, v skladu s katero se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je toženec svoj poslovni delež v družbi že 27. 6. 2006 odsvojil in ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije 29. 10. 2007 ni bil več njen družbenik, ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.
dopuščena revizija - odgovornost poslovodje – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj s tem, ko pri presoji odgovornosti poslovodje na podlagi določbe 442. člena ZFPPIPP nista upoštevali triletnega zastaralnega roka za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb, zmotno uporabili materialno pravo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke pomeni opustitev dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP.