Druga toženka se je s Pogodbo o poravnavi, pristopu k dolgu in poroštvu poleg jamčevanja za izpolnitev obveznosti L., d.o.o., iz te pogodbe, zavezala jamčiti kot porok tudi za izpolnitev obveznosti glavne dolžnice. Tega, da bi se ob sklenjeni Pogodbi glavna dolžnica in tožeča stranka dogovorili, da bo glavna dolžnica dolg poravnala z izvedbo storitev, druga toženka ni trdila. Ker je imela glavna dolžnica do tožeče stranke denarno obveznost, je bila tudi s Pogodbo prevzeta poroštvena obveznost druge toženke za dolg glavne dolžnice denarna (prvi odstavek 1012. člena OZ).
Domneva le olajšuje dokazovanje (zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika oziroma pridobitve ugodnejših pogojev za plačilo terjatve do stečajnega dolžnika). Takšna (dejanska) domneva se (ko so dokazane predpostavke domneve, tako imenovana domnevna baza) vzame za podlago sodne odločbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Domneva je namreč izpodbojna. Zato je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju.
Navedeno velja na načelni ravni, ne pa tudi v primeru, ko se tožnik, ki uveljavlja izpodbojni zahtevek, opre na domnevo (o obstoju pogoja za izpodbijanje) iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Če namreč upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, (tako kot v konkretnem primeru) „dokaže drugače“, to je dokazano izpodbije domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, velja, da je šlo za tako imenovano „sočasno izpolnitev“ (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP), zaradi česar se za podlago sodne odločbe vzame kot dokazano, da izpodbijana pravna dejanja (zapiranje obveznosti z odstopljeno terjatvijo in asignacijama) niso povzročila zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice (zaradi katerega bi drugi upniki prejeli plačila svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbijana dejanja ne bi bila opravljena). Ker se to vzame za podlago sodne odločbe kot dokazano, pa po naravi zadeve (glede na zakonsko ubeseditev objektivnih pogojev izpodbijanja) ni možno dokazovanje objektivno drugačnega dejanskega stanja.
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se namreč njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja se zagotavlja tako, da terjatev preide s cedenta na cesionarja skupaj z vsemi prednostmi in slabostmi.
Smisel zaščite pravnega položaja dolžnika je v tem, da cesija ne sme spremeniti njegovih pravic in obveznosti brez njegovega soglasja (na slabše). Zato na načelni ravni drži trditev respondentke, da sta pogodbeni stranki po prenosu terjatve lahko „z dogovorom ustrezno spremenili rok plačila in druge pogoje plačila, če jima je to tako ustrezalo“. To bi lahko držalo tudi v obravnavanem primeru, čeprav je treba upoštevati, da gre za situacijo stečaja. Vendar pa podaljšanje roka izpolnitve obveznosti (zaradi podaljšanja roka) praviloma pomeni ugodnost za dolžnika, ne pa oškodovanja stečajne mase (po prvi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Zatrjevano oškodovanje bi zato morala pojasniti in dokazati oseba, ki izpodbija pravna dejanja stečajnega dolžnika.
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka oziroma ostaja taka, kot je bila obveznost družbe. Spremenjen je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Določba 4. alineje prvega odstavka 6. člena ZGD, ki prestavlja temelj za spregled pravne osebnosti in ne temelj za obveznosti družbe – torej tudi ne za odškodninsko odgovornost družbenika le v okvirih povzročene škode, - je povsem jasna; zaradi v tem členu naštetih fraudoloznih ravnanj družbenik odgovarja namesto družbe za celotno terjatev upnika. Tako ni pomembno, v kakšnem obsegu je sam storil oziroma povzročil škodo.
Ni pomembno, da morebiti tožnik v stečajnem postopku zoper gospodarsko družbo ne bi mogel izterjati višjega zneska. Kljub prenehanju gospodarske družbe ostaja „njen“ dolg do, v zvezi s spregledom pravne osebnosti oškodovanih upnikov, enak, nepodvržen posledicam stečajnega postopka. Izidi stečajnih postopkov kot tudi njihova morebitna nadaljevanja torej ne morejo predstavljati oporne pravne točke za omejitev obsega zneska, ki predstavlja vsebino terjatve upnika zoper pravni subjekt, ki mora nositi opisane zakonsko določene posledice spregleda pravne osebnosti.
Z rubežem denarnih sredstev na računu dolžnika, ki je opravljen z vročitvijo sklepa o predhodni odredbi organizaciji za plačilni promet, upnik pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico na denarnih sredstvih dolžnika.
S predhodno odredbo upnik pridobi zastavno pravico pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana (265. člen ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).
Če upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja z začetkom stečajnega postopka ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, tako postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo namreč ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v stečajnem postopku oziroma pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe je originarna pridobitev lastninske pravice,
ne glede na to, ali je prodajalka - družba v stečaju v trenutku prodaje imela razpolagalno sposobnost.