CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002627
ZPP člen 200, 200/3, 239, 324, 324/4, 338, 338/1-2, 339, 339/2-15, 347, 347/2, 355, 358, 360, 360/1, 358-3, 374, 374/1, 374/2, 384, 384/1. OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2.
dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o dopustitvi stranske intervencije - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnitev dokaznega postopka brez obravnave pred sodiščem druge stopnje - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - stečaj - prodajna pogodba - pravna podlaga pogodbe - kavza - nagib - nedopusten nagib - ničnost - neresničen in nepošten prikaz premoženja s
Sodišče druge stopnje je svojo sodbo oprlo na izpovedbi prič, ki nista bili dokazno ocenjeni v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je brez obravnave (na podlagi spisa, konkretno prepisa zvočnega posnetka o zaslišanju prič) ugotovilo dejstva, katerih sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanje ni oprlo svoje sodbe. Za takšno postopanje pa ni imelo podlage v 355. členu ZPP niti v tretji alineji 358. člena ZPP, saj pri zaslišanju prič ni šlo za posredno izveden dokaz (pisno izjavo prič iz 236.a člena ZPP), temveč za neposrednega (239. člen ZPP). Takšna dopolnitev postopka (ko je pritožbeno sodišče iz izpovedi prič izdvojilo pravno pomembna dokazna dejstva) bi bila (po presoji Vrhovnega sodišča) dopustna le na pritožbeni obravnavi, saj bi bila strankam le na ta način zagotovljena neposrednost, pa tudi možnost izjavljanja in ustnega obravnavanja.
Zaradi nerazpisa obravnave pred sodiščem druge stopnje je bilo onemogočeno tudi učinkovito uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče druge stopnje (in ki je bilo podlaga za uporabo materialnega prava), namreč kot tako ni moglo biti predmet revizijskega preizkusa.
SPZ člen 133, 178, 179, 206, 209. ZPP člen 311. OZ člen 417, 739. ZPlaSS člen 13.
ločitvena pravica - zastavna pravica na denarnih prilivih - zastava terjatev na transakcijskem računu - cesija - odstop terjatev - razpolagalna sposobnost - bodoče terjatve - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - tožbeni zahtevek - konkretiziranost tožbenega zahtevka
Prilivi na transakcijskem računu tvorijo dobroimetje, ki ima značilnosti bančnega denarnega depozita, ta pa ima značilnost nepristne hrambe. Deponent (imetnik bančnega računa) ima denarno terjatev, s katero od banke zahteva izplačilo enake količine denarja. Zato je dobroimetje na transakcijskem računu stanje (višine) denarne terjatve imetnika transakcijskega računa do banke na podlagi bančnega denarnega depozita v dobro imetnikovega transakcijskega računa.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodočih terjatev, vendar taka anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Toženka je z začetkom stečajnega postopka izgubila razpolagalno sposobnost na prilivih, ki so po začetku stečajnega postopka prispeli na njen transakcijski račun.
Tožbeni zahtevek ne dosega standarda konkretiziranosti, saj iz njega ne izhaja, katere terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko in predstavljajo predmet zavarovanja, torej tisto ločeno premoženje, iz katerega se lahko zastavni upnik prednostno poplača. Sodišče sme naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP), iz tožbenega zahtevka pa ni mogoče razbrati, katere so te terjatve. Da bi zadostile standardu konkretiziranosti, bi morale biti terjatve v tožbenem zahtevku konkretno opredeljene (z zneski, dolžniki, datumom zapadlosti itd.).
ZFPPIPP člen 20, 60, 60/7, 61, 103, 103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število prijavljenih terjatev - nagrada za preizkus terjatev v skladu s številom pravočasno prijavljenih terjatev - pojem terjatve - pojem terjatve v stečajnem postopku - namen stečajnega postopka - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti
Po določbi 6. člena Pravilnika se nadomestilo za preizkus terjatev odmeri glede na število pravočasno prijavljenih terjatev. ZFPPIPP vsebuje v 20. členu splošno opredelitev terjatve, ki se v ničemer ne razlikuje od splošnega pojmovanja terjatve. Na podlagi take splošne opredelitve terjatve ni mogoče izpeljati zaključka, da bi imel upnik do dolžnika le eno samo terjatev, ne glede na dejansko in pravno podlago, ki ga upravičuje, da od dolžnika nekaj terja. Če obstaja različna dejanska ali pravna podlaga za posamezne zahtevke, je treba šteti, da gre za različne terjatve.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera zaradi neizročitve menice tožeče stranke tožena stranka upravičeno zadržala 10% pogodbene vrednosti gradbenih del? in
- ali je zadržana denarna sredstva za čas odprave napak treba prijaviti v stečajno maso stečajnega dolžnika kot bodočo pogojno terjatev iz naslova jamčevanja za napake?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0017158
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/2, 379, 379/1. ZPPSL člen 121. OZ člen 435, 435/1.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - prodaja dolžnika v stečaju - razpolagalna sposobnost - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti odločbe - razumljivost obrazložitve
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v stečajnem postopku oziroma pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe je originarna pridobitev lastninske pravice,
ne glede na to, ali je prodajalka - družba v stečaju v trenutku prodaje imela razpolagalno sposobnost.
li začetek stečajnega postopka vpliva na terjatev iz zavezovalnega pravnega
posla za prenos lastninske pravice na nepremičnini tako, da nanjo učinkuje 253. člen ZFPPIPP v primeru, ko dolžnik do začetka stečajnega postopka nad njim še ni izvedel razpolagalnega pravnega posla, bila pa je plačana kupnina za nepremičnino.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/1, 123a/2, 235, 383. ZPP člen 339, 339/2-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek osebnega stečaja - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni pouk - napačen pravni pouk - vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik - obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je odvetnikova dolžnost, da pozna pravo, ga sodišče s tem, ko ga samo opozori na to, kako naj pri vložitvi pravnega sredstva ravna, zavede, da ravna skladno s pozivom. V sodni praksi je uveljavljano stališče, da napačen pravni pouk ne more imeti negativnih posledic za stranko, ki se nanj zanese in po njem ravna. Enako velja za nepopoln oziroma zavajajoč pravni pouk. Ker je odvetnik dolžnika ravnal skladno s pravnim poukom, ki ni bil popoln oziroma je bil zavajajoč, stranka zaradi tega ne sme biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. V konkretnem primeru to pomeni, da je treba šteti, da je bil dolžnikov ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je vložil dolžnikov odvetnik, pravilno vložen (čeprav je bil poslan po pošti). Zavrženje ugovora v konkretnem primeru ni bilo utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002561
ZPP člen 370, 370/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 80, 80/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost stečajnega upravitelja - zastaranje odškodninske terjatve – revizija – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer izključevalni ugovor, to je ugovor, ki izključuje zahtevek tožeče stranke. Vendar pa je pravilna presoja utemeljenosti takšnega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami, v obravnavanem sporu o tem, kdaj je tožeča stranka zvedela za škodo (kar je pomembno za začetek teka zastaranja).
Ker v revizijskem postopku glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče uveljavljati nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, tožeča stranka v reviziji (s sklicevanjem na to, da naj bi za škodo zvedela) ne more izpodbijati ugotovljenih dejstev, ki so bila pomembna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.
Pritrdilni odgovor na predlagano vprašanje izhaja že iz določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na prijavo in preizkus terjatev, ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
ZFPPIPP člen 30, 301/3, 301/7. ZGD-1 člen 667. ZPP člen 191, 191/2, 205.
prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev - predlog stranke za nadaljevanje postopka - prenos podjetja samostojnega podjetnika (s. p.) na kapitalsko družbo - sprememba tožbe - univerzalno pravno nasledstvo
Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da tožeča stranka kot stečajni upnik prve toženke ni skladno s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, ne vpliva na odločitev o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju postopka je namreč procesni sklep, ki ni odvisen od upnikovega predloga za nadaljevanje postopka. Tak predlog vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka: če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).
Stališče pritožbenega sodišča, da s prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (667. člen ZGD-1) ter da gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu, je pravilno. Nepravilno pa je sodišče druge stopnje nato zaključilo, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe (prve toženke) B. O. kot fizična oseba ni več pravdna stranka. Tožeča stranka je tožbo vložila proti B. O., s. p., kar pomeni, da je bil ves čas tožen kot fizična oseba, saj sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt. S prenosom podjetja na kapitalsko družbo B. O. ni prenehal obstajati. S tem, ko je tožeča stranka tožbo popravila tako, da je po statusnem preoblikovanju drugega toženca zajela oba (prvo toženko kot univerzalno pravno naslednico in drugega toženca kot prvotno pravdno stranko), tožbe ni spremenila, temveč jo je le prilagodila statusnim spremembam, do katerih je prišlo po njeni vložitvi.
ZPP člen 319, 319/2, 372. ZFPPIPP člen 211, 211/1-1, 212, 212/1, 213, 213/1-1.
pravnomočnost odločbe - res transacta - časovne meje pravnomočnosti - objektivno novo dejstvo - prisilna poravnava - sklep o potrditvi prisilne poravnave - zavarovana terjatev - maksimalna hipoteka - ločitvena pravica
V skladu s 372. členom ZPP smejo stranke v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le tedaj, če se ti nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje; ta mejnik mora upoštevati in spoštovati tudi sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi. Ker je bila prisilna poravnava potrjena po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne bi smelo upoštevati pri svoji odločitvi, saj gre za objektivno novo dejstvo.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 443, 443/1. ZPP člen 205, 208, 208/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pravno nasledstvo – prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.
Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 443, 443/1. ZPP člen 205, 208, 208/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – pravdno nasledstvo – prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.
Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe
ZFPPIPP člen 305, 305/2, 308, 308/1, 308/2-2, 308/3.
državne blagovne rezerve – podizvajalska pogodba - prašiči – lastninska pravica na živali - ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe - stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izločitvena pravica - ločitvena pravica – prenehanje ločitvene pravice – prerekanje terjatve – napotitev na pravdo - vložitev tožbe - vsebina tožbe
Ker je bila prerekana ločitvena pravica tretjega toženca, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in na podlagi izvršilnega naslova (z vpisom maksimalne hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti v korist tretjega toženca, kot upnika), je bil dolžan tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico.
Če je prerekana tudi terjatev, mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico in zavarovano terjatev, s tožbo zahtevati tudi ugotovitev, da je zavarovana terjatev prenehala ali da ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016978
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 380, 443. ZIZ člen 168, 168/5.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - začetek stečajnega postopka - predlagatelj
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je treba v primeru, ko je zemljiškoknjižni lastnik zaradi zaključenega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ali predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem?
2. ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika?
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZFPPIPP člen 120a, 120a/3, 120b, 120c, 120c/1-1, 120c/1-2, 120h, 120k, 120l, 120n, 120n/1, 120o, 120o/1.
neposredni nadzor nad upraviteljem - poročilo Komisije za nadzor nad upravitelji - procesne predpostavke za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo - varstvo ustavnih pravic
Poročilo Komisije za nadzor pri Zbornici upraviteljev Slovenije o delu upraviteljev ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Ker bo tožnik v zvezi s kršitvami, ugotovljenimi v predmetnem poročilu Komisije za nadzor pri Zbornici upraviteljev Slovenije, imel sodno varstvo v „rednem“ upravnem sporu zoper odločitve disciplinske komisije (če bo do uvedbe disciplinskega postopka sploh prišlo), niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 (subsidiarno sodno varstvo) in tožba na tej pravni podlagi ni dovoljena.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podan objektivni element izpodbojnosti po prvem odstavku 271. člena ZFPPIPP tudi tedaj, če (bodoči) stečajni dolžnik odsvoji nekomu, ki ni njegov upnik, stvar za polovično (prenizko) ceno, v dejanskih okoliščinah konkretnega primera.
poslovodstvo – povrnitev škode – odškodnina – odškodninska odgovornost članov poslovodstva – stečaj - stečajni postopek – poplačilo terjatve - regres člana poslovodstva – odškodninska tožba - preuranjenost tožbe
Sodišče lahko odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.