zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - prijava terjatve - preizkus terjatev - sklep o preizkusu terjatev - pravna narava terjatve - prednostna terjatev - navadna terjatev
Iz prvega odstavka 14. člena ZPDRES izhaja, da o naravi sporne terjatve in njenem poplačilu odloča sodnik posameznik znotraj stečajnega postopka. Obrazloženo pomeni, da se o naravi upnikove terjatve ne izjavi upravitelj, zato končni seznam preizkušenih terjatev in z njim v zvezi sklep o preizkusu terjatev napotitve na ustrezen postopek ne vsebuje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ali se mora sodišče v primeru, da je obstoj insolventnosti v času oprave izpodbijanih dejanj prerekan s strani upnika (tožene stranke), do tega vprašanja opredeliti.
stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - izročitev nepremičnine
Dejanska situacija, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank, ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Ker v konkretnem primeru toženka ni izpolnila ničesar, tožnica pa (nesporno) ne v celoti (nesporno ne 44.291,95 EUR), gre za dejansko situacijo, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank (druga alineja 2. točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP), kar ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP). Če namreč pri prodaji stanovanja kupka sploh ni plačala kupnine ali je ni plačala v celoti, prodajalka pa ni izročila posesti niti izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za katero lahko sopogodbenica stečajne dolžnice tudi po začetku stečajnega postopka zahteva, da stečajna dolžnica izpolni svojo obveznost v celoti in v pogodbenih rokih (drugi in tretji odstavek 264. člena ZFPPIPP).
Druga toženka se je s Pogodbo o poravnavi, pristopu k dolgu in poroštvu poleg jamčevanja za izpolnitev obveznosti L., d.o.o., iz te pogodbe, zavezala jamčiti kot porok tudi za izpolnitev obveznosti glavne dolžnice. Tega, da bi se ob sklenjeni Pogodbi glavna dolžnica in tožeča stranka dogovorili, da bo glavna dolžnica dolg poravnala z izvedbo storitev, druga toženka ni trdila. Ker je imela glavna dolžnica do tožeče stranke denarno obveznost, je bila tudi s Pogodbo prevzeta poroštvena obveznost druge toženke za dolg glavne dolžnice denarna (prvi odstavek 1012. člena OZ).
Vrhovno sodišče je v sodbi III Ips 16/2003 z dne 12. 12. 2003 obravnavalo vprašanje, v kakšni obliki mora biti postavljen tožbeni zahtevek, s katerim se izpodbija pravno dejanje stečajnega dolžnika. Zavzelo je stališče, da ni pomembno, ali je zahtevek na podlagi določb ZPPSL postavljen v obliki ugotovitvene tožbe (kot v obravnavanem primeru) ali kot oblikovalni zahtevek, kar bi bilo pravilneje glede na določbo prvega odstavka 130. člena ZPPSL, po kateri postane izpodbito pravno dejanje brez učinka proti stečajni masi šele v posledici ugoditve zahtevku na izpodbijanje.
Subjektivni element izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj, opredeljen v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP, predpostavlja obstoj dolžnikove insolventnosti v času, ko je izvršeno izpodbojno pravno dejanje. Nihče ne more zanjo vedeti, niti mu ni mogoče pripisati, da bi zanjo vedel (šteti, da bi moral vedeti), če ne obstaja. Za obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj zato ne zadostuje pomanjkanje skrbnosti osebe, v čigar korist je bilo pravno dejanje opravljeno.
ZFPPIPP člen 298, 298a. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 359.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - določnost prijave ločitvene pravice - pravna fikcija - ugotovitvena tožba
Tožba za ugotovitev (pravočasnosti) prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku ni dovoljena, saj ne gre za ugotavljanje obstoja pravice ali pravnega razmerja (prvi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Takšne tožbe pa tudi ne določa ZFPPIPP (drugi odstavek 181. člena ZPP).
Določba drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP je jasna. V skladu z njeno 2. in 3. točko mora prijava ločitvene pravice vsebovati določen zahtevek za njeno priznanje, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ter opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.
Z novelo ZFPPIPP-F uzakonjena drugačna ureditev na pravilnost odločitve sodišč nižjih stopenj ne more vplivati. Ne le, da se za konkretni stečajni postopek novela ne uporablja, temveč do rešitve, ki jo uzakonja, tudi ni moč priti s teleološko razlago 298. člena ZFPPIPP. Novela je namreč vzpostavila pravno fikcijo, da ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah (vknjiženi lastninski pravici na nepremičnini v korist stečajnega dolžnika ter vknjiženi hipoteki ali maksimalni hipoteki) velja, da sta v stečajnem postopku prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V razmerju do 298. člena ZFPPIPP torej 298.a člen ZFPPIPP vzpostavlja izjemo od pravila o dolžnosti prijave ločitvene pravice, saj za prijavljeno šteje terjatev in ločitveno pravico, čeprav ju upnik dejansko ni prijavil. Gre za zakonsko fikcijo, ki je ni mogoče vzpostaviti z razlago zakona, ki fikcije še ni določal.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovalna pogodba, po kateri se zavarovalna doba do uvedbe prisilne poravnave še ni iztekla, prav tako do uvedbe prisilne poravnave ni nastopil zavarovalni primer, predstavlja s strani zavarovalnice neizpolnjeno pogodbo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v primeru neprijave upnikove terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom preneha upnikova pravica od zavarovalnice, pri kateri je imel upnik (neprijavljeno) terjatev do dolžnika zavarovano, terjati plačilo zavarovalnine.
Domneva le olajšuje dokazovanje (zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika oziroma pridobitve ugodnejših pogojev za plačilo terjatve do stečajnega dolžnika). Takšna (dejanska) domneva se (ko so dokazane predpostavke domneve, tako imenovana domnevna baza) vzame za podlago sodne odločbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Domneva je namreč izpodbojna. Zato je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju.
Navedeno velja na načelni ravni, ne pa tudi v primeru, ko se tožnik, ki uveljavlja izpodbojni zahtevek, opre na domnevo (o obstoju pogoja za izpodbijanje) iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Če namreč upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, (tako kot v konkretnem primeru) „dokaže drugače“, to je dokazano izpodbije domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, velja, da je šlo za tako imenovano „sočasno izpolnitev“ (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP), zaradi česar se za podlago sodne odločbe vzame kot dokazano, da izpodbijana pravna dejanja (zapiranje obveznosti z odstopljeno terjatvijo in asignacijama) niso povzročila zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice (zaradi katerega bi drugi upniki prejeli plačila svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbijana dejanja ne bi bila opravljena). Ker se to vzame za podlago sodne odločbe kot dokazano, pa po naravi zadeve (glede na zakonsko ubeseditev objektivnih pogojev izpodbijanja) ni možno dokazovanje objektivno drugačnega dejanskega stanja.
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se namreč njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja se zagotavlja tako, da terjatev preide s cedenta na cesionarja skupaj z vsemi prednostmi in slabostmi.
Smisel zaščite pravnega položaja dolžnika je v tem, da cesija ne sme spremeniti njegovih pravic in obveznosti brez njegovega soglasja (na slabše). Zato na načelni ravni drži trditev respondentke, da sta pogodbeni stranki po prenosu terjatve lahko „z dogovorom ustrezno spremenili rok plačila in druge pogoje plačila, če jima je to tako ustrezalo“. To bi lahko držalo tudi v obravnavanem primeru, čeprav je treba upoštevati, da gre za situacijo stečaja. Vendar pa podaljšanje roka izpolnitve obveznosti (zaradi podaljšanja roka) praviloma pomeni ugodnost za dolžnika, ne pa oškodovanja stečajne mase (po prvi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Zatrjevano oškodovanje bi zato morala pojasniti in dokazati oseba, ki izpodbija pravna dejanja stečajnega dolžnika.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - neenotnost sodne prakse ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - zelo hude posledice se nanašajo na drug upravni akt
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve, ni mogoča presoja dovoljenosti revizije.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, se tudi ne more uspešno sklicevati na neenotnost sodne prakse glede določenega vprašanja.
Revident se v tem upravnem sporu ne more sklicevati na hude posledice, ki naj bi mu nastale z odvzemom dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.
Ker se pogoje zelo hudih posledic iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nanaša na posledice, ki jih ima izpodbijana odločitev za stranko, po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ne more utemeljevati zelo hudih posledic z navedbami o posledicah, ki naj bi nastale dvema pogodbenima družbama.
ZGD člen 5, 6, 6/1-4. ZGD-1 člen 8, 8/1-4. ZFPPIPP člen 380.
dopuščena revizija - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - stečajni postopek - delitev stečajne mase - poplačilo upnikov - višina obveznosti
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka oziroma ostaja taka, kot je bila obveznost družbe. Spremenjen je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Določba 4. alineje prvega odstavka 6. člena ZGD, ki prestavlja temelj za spregled pravne osebnosti in ne temelj za obveznosti družbe – torej tudi ne za odškodninsko odgovornost družbenika le v okvirih povzročene škode, - je povsem jasna; zaradi v tem členu naštetih fraudoloznih ravnanj družbenik odgovarja namesto družbe za celotno terjatev upnika. Tako ni pomembno, v kakšnem obsegu je sam storil oziroma povzročil škodo.
Ni pomembno, da morebiti tožnik v stečajnem postopku zoper gospodarsko družbo ne bi mogel izterjati višjega zneska. Kljub prenehanju gospodarske družbe ostaja „njen“ dolg do, v zvezi s spregledom pravne osebnosti oškodovanih upnikov, enak, nepodvržen posledicam stečajnega postopka. Izidi stečajnih postopkov kot tudi njihova morebitna nadaljevanja torej ne morejo predstavljati oporne pravne točke za omejitev obsega zneska, ki predstavlja vsebino terjatve upnika zoper pravni subjekt, ki mora nositi opisane zakonsko določene posledice spregleda pravne osebnosti.
dopuščena revizija - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - zamudna sodba - razlaga zakona - očitna pomota
Revizija se dopusti glede procesnopravnega vprašanja, ali gre za očitno pomoto po določbi osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na nepristojno sodišče in se s štampiljko tega nepristojnega sodišča brez sklepa o njegovi nepristojnosti vroči toženi stranki v odgovor, ta pa odgovor vroči nepristojnemu sodišču.
ZPP člen 3, 3/3-1, 316, 316/1, 316/2, 339, 339/2-6. ZFPPIPP člen 243, 243/2-1, 271. ZZK-1 člen 244, 244/1, 244/2, 244/3, 278, 278/2.
sodba na podlagi pripoznave - nedovoljeno razpolaganje strank - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izbrisna tožba
Za nedovoljeno razpolaganje bi šlo le, če bi upoštevanje razpolaganja strank (konkretno pripoznave) pripeljalo do učinka, ki po materialnem pravu ne bi bil mogoč. Razpolaganje, ki zaradi neustrezno oblikovanega tožbenega zahtevka ne more proizvesti želenega učinka, pa ne more biti nedovoljeno, saj nima podlage v kogentni določbi materialnopravne narave.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o prodaji nepremičnin - izpolnitev pogodbenih obveznosti - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba
Ker je drugi (dodatni) sklep o prodaji postal pravnomočen, sama prodaja pa je bila opravljena v skladu s tem sklepom, saj v postopku ni bilo nikoli izpodbijano, da sporni nepremičnini nista »neprodani«, je tudi sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe pravilen in zakonit. Sodišče pred izdajo tega sklepa namreč zgolj preveri, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka), če je vsebina pogodbe v skladu z ZFPPIPP (2. točka) ter če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi, kadar zakon to zahteva (3. točka)(sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 257, 260, 260/1, 260/1-4, 261, 264, 264/2, 265, 271.
dopuščena revizija - zavarovanje terjatev - tožba za razveljavitev plačila - predhodna odredba - prepoved organizaciji za plačilni promet - zastavna pravica - ločitvena pravica - začetek stečajnega postopka
Z rubežem denarnih sredstev na računu dolžnika, ki je opravljen z vročitvijo sklepa o predhodni odredbi organizaciji za plačilni promet, upnik pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico na denarnih sredstvih dolžnika.
S predhodno odredbo upnik pridobi zastavno pravico pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana (265. člen ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).
Če upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja z začetkom stečajnega postopka ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, tako postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo namreč ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1. ZDoh-2 člen 15, 15/3, 105, 105/3-11. ZDavP-2 člen 44, 44/1, 44/3, 65, 106, 106/2, 106/5, 133, 133/3, 155, 155/1-7. URS člen 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davčna izvršba - nastanek dohodninske obveznosti - nastanek terjatve države - zapadlost davčne terjatve - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti na izterjavo davka - odpis davka - ustavitev davčne izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Dohodninska obveznost na letni ravni, za izpolnitev katere se znesek davka izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja (tretji odstavek 44. člena ZDavP-2). Na opredelitev nastanka obveznosti ne vpliva dejstvo, da se točna višina dohodninske obveznosti ugotovi šele z odmerno odločbo, ki jo izda davčni organ, saj je narava te odločbe zgolj ugotovitvena in ne konstitutivna.
Ker je terjatev države nastala z iztekom leta 2007 oziroma 2008, ko je nastala revidentova dohodninska obveznost, in ker je terjatev države iz naslova davkov navadna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne spada med terjatve, na katere na podlagi izrecne zakonske določbe odpust obveznosti ne učinkuje, pravnomočen sklep o odpustu obveznosti na podlagi prvega odstavka 408.
člena ZFPPIPP učinkuje tudi na obravnavano terjatev (saj učinkuje na vse terjatve, ki so nastale do 6. 1. 2009).
Ker je revidentova dohodninska obveznost za leti 2007 oziroma 2008 prenehala z učinkom od 27. 10. 2011, ko je nastopila pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti, prvostopenjski davčni organ 16. 11. 2011 ni imel več podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017288
ZPP člen 370, 370/2, 371, 371/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 252, 296, 296/1, 296/3, 296/5, 301. OZ člen 10.
odškodninski spor - odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - odškodnina - prijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika
Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
Neizpodbijano izhodišče o tožničini trditveni podlagi, na katerega je revizijsko sodišče vezano, pa lahko vodi le v potrditev materialnopravne odločitve pritožbenega sodišča, da opustitev nekonkretiziranega dolžnostnega ravnanja po splošnem pravilu „nikomur škoditi“ ne utemeljuje obstoja odškodninske obveznosti.