S tem, ko upnik, ki ima pravico do zunajsodnega poplačila svoje terjatve, ločitveno pravico prijavi v stečajnem postopku, ne izgubi pravice, da še vedno opravi zunajsodno prodajo premoženja. V primeru, da znesek terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, mora presežek te terjatve prijaviti v stečajnem postopku, če želi priti do poplačila, saj se v tem delu poplača iz splošne razdelitvene mase.
V obravnavanem primeru gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Ko mora druga pogodbena stranka prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odkloniti to izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja.
Prvi odstavek 266. člena ZFPPIPP ne ločuje med zavarovanjem, ki bi bilo dano že ob sklenitvi pravnega posla, iz katerega izvira terjatev, in zavarovanjem, ki bi ga stečajni dolžnik dal šele naknadno, po začetku stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 225, 226, 226/4, 371, 371/6.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitveni upnik - posebna stečajna masa - stroški unovčevanja posebne stečajne mase - posebna razdelitvena stečajna masa
Upnik plačila svojih terjatev (namenjenih za objekte, zemljišča, premičnine, ki sicer predstavljajo stroške stečajnega postopka) iz posebne stečajne mase, to je iz kupnine za prodane nepremičnine, ne more prejeti.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
V šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP je bilo določeno, da v primeru, da je pravna oseba ob njenem izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
Navedena določba 442. člena je bila v povzeti verziji vnesena v ZFPPIPP z novelo A. Pred tem je zakon kot aktivne opredeljeval le tiste družbenike, ki so imeli položaj družbenika ob prenehanju družbe in so imeli možnost vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane pravne osebe pred njenim prenehanjem. Z novelo A je bila s spremembo šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP odgovornost aktivnih družbenikov razširjena tudi na osebe, ki so imele položaj aktivnega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem družbe, čeprav ga ob izbrisu družbe niso imele več. Ti družbeniki pa odgovarjajo le za tiste obveznosti, ki so nastale do takrat, ko jim je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti v razmerju do upnikov odgovarjajo solidarno skupaj z družbeniki, ki so imeli položaj aktivnega družbenika ob izbrisu družbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZFPPIPP člen 20, 20/1, 264, 264/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 34, 35, 39, 39/3, 39/4, 39/5, 73, 73/2, 73/4, 77. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - presežek DDV - pogoji za izplačilo - knjigovodsko poračunanje davčnega dolga z davčno terjatvijo davčnega zavezanca - prepoved pobota - stečaj davčnega zavezanca
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
ZPP člen 3, 3/3, 70, 70-5, 70-6, 306, 306/4, 339, 339/2, 339/2-2. ZFPPIPP člen 47, 325.
sodna poravnava - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - nedovoljena razpolaganja - prisilni predpisi - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - izločitev sodnika
V skladu z določbo četrtega odstavka 306. člena ZPP se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom oziroma moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP).
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4002902
SPZ člen 166, 167, 167/1. ZPP člen 384, 384/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 19, 19/2, 20, 20/4, 21, 21/4, 213, 213/3, 214. ZOR člen 981. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
zastavna pravica - prodaja zastavljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev - sodna prodaja zastavljene stvari - izvensodna prodaja zastavljene stvari - domneva o dogovoru o izvensodni prodaji stvari - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - zapadlost terjatve - obligacijska tožba - odstop terjatve - pravica do revizije - legitimacija za vložitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča
Upnik ima tudi v primeru obstoja domneve o dogovoru o izvensodni prodaji še vedno pravico do sodne prodaje zastavljene stvari.
Upnik lahko uveljavi ločitveno pravico, ni pa tega dolžan storiti. Stvarno jamstvo za izpolnitev terjatve iz določenega dela premoženja dolžnika je le dodano dolžnikovemu osebnemu jamstvu. Upnik zato lahko zahteva izpolnitev terjatve tudi samo na podlagi osebnega dolžnikovega jamstva, torej iz njegovega celotnega premoženja, kot nezavarovano navadno terjatev po pogojih iz potrjene prisilne poravnave v konkurenci z morebitnimi drugimi upniki.
Ločitvena pravica na zapadlost upnikove terjatve ne vpliva.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZPP člen 181, 181/2.
dopuščena revizija - stečajni postopek - izločitvena pravica - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpliv začetka stečajnega postopka na vpis v zemljiško knjigo - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevek
Tožena stranka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 ni lex specialis v razmerju do 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 ureja namreč „le“ učnike začetka stečajnega postopka na dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, ne predpisuje pa posledic, ki jih ima začetek stečajnega postopka na terjatve upnikov stečajnega dolžnika. Te so urejene v ZFPPIPP. V prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP je tako določeno, da se z začetkom stečajnega postopka upnikova nedenarna terjatev pretvori v denarno po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.
Če je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini sklenjen le zavezovalni pravni posel, ne pa tudi razpolagalni pravni posel, ima kupec le obligacijsko terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla v tem primeru nima. Če razpolagalni pravni posel ni bil izvršen do začetka stečajnega postopka nad prodajalcem, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine že v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika tako „le“ nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 narave terjatve kupca, ki je že v celoti izpolnil prodajno pogodbo, ne spreminja. Revidentka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 pride v poštev v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (265. člen do 268. člen ZFPPIPP), saj se za njih 253. člen ZFPPIPP ne uporablja (glej prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). V primeru pogodbe, ki je s strani ene izmed pogodbenih strank že v celoti izpolnjena, pa je treba uporabiti pravilo iz 253. člena ZFPPIPP. Nedenarno terjatev mora upnik pretvoriti v denarno in jo kot takšno prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
Sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je bila stečajna upraviteljica tožnice napotena na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekanih terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, stečajna upraviteljica ni izpodbijala. Sklep je postal pravnomočen. To pomeni, da bi morala tožnica, zato da terjatev upnikov (tožencev) ne bi veljala za priznano, v roku enega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev.
STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002895
ZFPPIPP člen 216, 216/2, 211/1. ZIZ člen 264/2, 265. SPZ člen 143.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo - ustavitev prekinjenega postopka zavarovanja - pravni učinki potrjene prisilne poravnave - hipoteka - retroaktivna uporaba zakona - poseg v pridobljene pravice
V času, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, je že veljal novi drugi odstavek 216. člena ZFPPIPP; novela ZFPPIPP-F, je tudi le eksplicitno uredila namero zakonodajalca, ki je ostala nespremenjena.
Vlagatelj izpodbija pravnomočni sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavitvi v tem postopku opravljenih dejanj. Pri tem ne zatrjuje, da bi bila zaradi izpodbijane odločitve izbrisana upnikova že vknjižena hipoteka oziroma da bi njegova že priznana terjatev postala ponovno sporna. Posledica ustavitve postopka zavarovanja je bila torej zgolj v tem, da ne obstaja več predhodna odredba in da tudi ne bo odločeno o ugovorih zoper to odredbo. Ker za samo hipoteko in terjatev izpodbijana odločitev ni imela neposrednih posledic, odgovor Vrhovnega sodišča na pravno vprašanje iz zahteve ni odločilen.
sklep o napotitvi na pravdo - izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - zloraba procesnih pravic
Tožeča stranka je imela možnost vložiti pritožbo zoper napotitveni sklep, če je menila, da je napačen. Pravnomočen sklep o napotitvi na pravdo pa ne more biti več predmet presoje v tem postopku.
Zloraba procesnih pravic je lahko povzročena le naklepoma. Stranka se mora zavedati, da izvršuje svojo pravico v nasprotju z njenim namenom.
Ker je kreditna pogodba le nadomestila stare kredite, je za presojo objektivnega pogoja izpodbojnosti ključno vprašanje, ali je tožeča stranka s pridobitvijo hipoteke na nepremičninah toženke pridobila več pravic, kot jih je imela pred tem na podlagi že danih kreditov. V primeru, da je pridobila več pravic, so ji bili dani ugodnejši pogoji za poplačilo terjatve v smislu 271. člena ZFPPIPP.
dovoljena revizija državnega pravobranilstva - davčna izvršba - prisilna poravnava - obveznost nastala po začetku prisilne poravnave
Določbo 131. člena ZFPPIPP je treba razlagati tako, da od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja kot pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave ni nobene izjeme. Položaji iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, za katere se prepoved začetka novega postopka izvršbe oziroma zavarovanja ne uporablja, pa lahko nastanejo samo v stečajnem postopku.
stečajni postopek - uveljavljanje terjatev - ugotovitvena tožba - zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti računa in situacije je neutemeljen že iz razloga, ker ne gre za zahtevek, ki bi ga bilo po prvem odstavku 181. člena ZPP mogoče uveljavljati z ugotovitveno tožbo.
Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Ta zahtevek pa ni zahtevek, s katerim bi tožeča stranka kot stečajni upnik zoper toženo stranko kot stečajno dolžnico uveljavljala terjatev. Gre za zahtevek, s katerim se tožeča stranka brani pred terjatvijo, ki jo zoper njo uveljavlja toženka v izvršilnem postopku. Odločitev sodišč prve in druge stopnje, ki tožbenega zahtevka v tem delu nista meritorno obravnavali, je zato napačna.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0018261
ZFPPIPP člen 295, 295/2. ZS člen 110, 110/2.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje pravne osebe - kapitalska gospodarska družba - stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku - izbris iz sodnega registra - prenehanje obveznosti - izbris hipoteke - pravno mnenje
Odločitev je v skladu s sprejetim pravnim mnenjem občne seje 21. 6. 2013, po katerem obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, prav tako pa tudi ne obveznosti takšne družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V obrazložitvi tega mnenja je Vrhovno sodišče pojasnilo, kakšen je vpliv prepozne prijave terjatve v stečajnem postopku tako na obstoj obveznosti stečajnega dolžnika kot tudi na obstoj na te obveznosti vezanih akcesornih pravic. In povsem enake so tudi posledice opustitve prijave.
dopuščena revizija - zavod - stečaj zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - premoženje zavoda - izločitvena pravica na premičninah
Toženka je s premičnim premoženjem (lahko) razpolagala; zatorej v tem obsegu odgovarja za svoje obveznosti, kar velja tudi za poravnavo obveznosti upnikom v stečajnem postopku.
Zavod je samostojna pravna oseba in lastnik premoženja, s katerim lahko razpolaga. Zato se stečajni postopek lahko vodi zoper javni zavod kot insolventnega dolžnika (55. člen ZZ) v zvezi z tretjim odstavkom 23. člena Odloka), pri čemer v (splošno) stečajno maso spada tisto njegovo premoženje, s katerim lahko razpolaga. Ravno zaradi predvidene možnosti presežka prihodkov nad odhodki (22. člen Odloka) je namreč predvidena možnost stečaja, vendar le glede premoženja, s katerim zavod lahko razpolaga. To premoženje se lahko unovči in porabi za kritje stroškov postopka ter (po)plačilo terjatev upnikov, kar logično izhaja iz drugega odstavka 23. člena Odloka.
Zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tožeče stranke je pri spornih verižnih kompenzacijah odvisno ravno od vprašanja, ali bi tožeča stranka v primeru, da verižni kompenzaciji ne bi bili sklenjeni, dobila svojo terjatev izpolnjeno in v kolikšnem deležu. Zato so trditve tožene stranke, da bi tožeča stranka v stečajnem postopku nad svojo dolžnico dobila svojo terjatev poplačano v minimalnem znesku, bistvene za presojo, ali je bila zmanjšana vrednost njenega čistega premoženja. Navedeno pa neposredno vpliva na presojo o objektivnem pogoju izpodbojnosti.
V stečajnem postopku sicer ni mogoče izpodbiti celotne verižne kompenzacije, temveč je njene učinke mogoče razveljaviti le v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno sporno dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Korist od verižnih kompenzacij je v razmerju do tožeče stranke imela le tožena stranka, zato je lahko razveljavljen le učinek, ki sta ga imeli verižni kompenzaciji na njuno razmerje. Kljub temu pa je za presojo objektivnega pogoja izpodbojnosti potrebno presoditi tudi razmerje med tožečo stranko in njeno dolžnico (ne pa tudi razveljaviti učinka verižne kompenzacije v tem delu) zato, ker je bil tudi nad njo začet stečajni postopek, kar lahko vpliva na delež poplačila terjatve tožeče stranke kot njene upnice, če bi morala terjatev, ki je prenehala z verižno kompenzacijo, prijaviti v stečajnem postopku.
Tožeča stranka izpodbija navodila, dana hčerinski družbi, ter priznanje njenih ravnanj kot ravnanj izpolnitvenega pomočnika. Navodila tožeče stranke njeni hčerinski družbi sama po sebi ne ustvarjajo izpodbojnih učinkov. Zgolj navodila namreč ne pomenijo ravnanja, ki bi imelo za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tožeče stranke, saj neposredno nimajo učinka na premoženje tožeče stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002846
OZ člen 467. ZPPSL člen 104, 149, 156. URS člen 26.
stečajni postopek - javna dražba v stečajnem postopku - stečajna masa - prodaja pravne osebe - prodaja premoženja - povrnitev škode - odgovornost stečajnega senata - odgovornost stečajnega upravitelja - odgovornost države
V konkretnem primeru je šlo za prodajo pravne osebe in v tem okviru za prodajo spornih parcel, pri čemer bi bilo treba morebitno ukinitev „statusa splošnega ljudskega premoženja“ na teh parcelah (šele) doseči v upravnem postopku. Iz Pogodbe o prodaji pravne osebe ne izhaja, da naj bi riziko naknadnega nevpisa lastninske pravice na spornih parcelah nosil prodajalec. Zato je v kontekstu uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega upravitelja kot nosilca javnih pooblastil odločilna zgornja ugotovitev in posledična privolitev tožnice v nakup premoženja stečajne dolžnice, ki je obsegalo tudi sporne nepremičnine.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pomembno je razlikovanje med ovirami za začetek postopka odpusta obveznosti (postopek za odpust obveznosti se po vložitvi dolžnikovega predloga začne s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti – tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP) in med ovirami za sam odpust obveznosti (obveznosti se stečajnemu dolžniku odpustijo s sklepom o odpustu obveznosti – prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP).
Iz določb ZFPPIPP o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika (v postopku osebnega stečaja) nedvoumno izhaja: (a) da začetek postopka odpusta obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti) še ni izbrisano; (b) da odpust obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o odpustu obveznosti) še ni izbrisano.
ZPP člen 17, 17/3, 22, 22/1, 25, 25/2. ZFPPIPP člen 51, 52, 52/1.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti - stečajni postopek - ugovor pristojnosti - sprememba sedeža
Vpis sedeža v sodni register nima oblikovalnih učinkov, temveč se z vpisom ta podatek o družbi samo objavi. Sedež dolžnika je spremenjen (v Novem mestu), že od sprejetja spremembe družbene pogodbe, to je od 7. 5. 2015, in ne šele od vpisa te spremembe v sodni register 16. 7. 2015. Sklicevanje novomeškega sodišča na ustalitev pristojnosti po tretjem odstavku 17. člena ZPP, ker naj bi do spremembe sedeža dolžnika prišlo po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, tako ni utemeljeno.
Tudi če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu iz 261. člena ZFPPIPP, je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila za nakazilo.