OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005586
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 360.
neupravičena pridobitev - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Osnovna predpostavka neupravičene pridobitve je prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja. Pri adaptaciji, ki jo je opravila tožeča stranka, ni šlo za tak prehod premoženjske vrednosti. Prehod dela in materiala, ki ga je tožeča stranka vgradila pri prenovi igralnice A., je imel podlago v gradbeni pogodbi, s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti adaptacijo igralnice. Pogodba je določala tudi plačilo za opravljeno delo. Gradbena pogodba je zato pravni temelj za obe izpolnitvi pogodbenih strank, na eni strani za opravljeno delo in na drugi strani za plačilo.
Začetek stečajnega postopka nad naročnikom del (A., d.d.) ni ničesar spremenil glede pravnega temelja. Zaradi stečaja gradbena pogodba ni prenehala, niti ni bila izpodbita ali razdrta. Še vedno predstavlja pravno podlago, na podlagi katere so bila opravljena prenovitvena dela, kakor tudi podlago za terjatev tožeče stranke za plačilo za opravljeno delo.
stečajni postopek - izločitvena pravica - začetek stečajnega postopka - prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice - lastninska pravica - razpolagalno upravičenje - pravno nasledstvo - dopuščena revizija
Dopuščeno revizijsko vprašanje odpira dileme dopustnosti oz. uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice, če do nasledstva pride po začetku stečajnega postopka.
Izločitvenemu upniku razpolaganja s predmetom, ki je predmet izločitvene pravice, ne prepoveduje niti ZFPPIPP niti katerikoli drug predpis. Ob upoštevanju lastninskih upravičenj je zato izločitveno pravico treba razumeti kot pravico vsakokratnega lastnika stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti, zato pravno nasledstvo stvari, ki je predmet izločitvene pravice, ne privede do nastanka nove izločitvene pravice, pač se zaradi nasledstva spremeni zgolj njen imetnik.
ZPP člen 154, 158. ZFPPIPP člen 58, 58-2, 121, 121/1, 152, 152/1, 236, 237a, 237a/15, 238, 238/1-1, 238/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - predhodni stečajni postopek - plačilo stroškov postopka - nagrada upravitelja - zavezanec za plačilo stroškov - pravilo uspeha v postopku
Povračilo stroškov stečajnega postopka v predhodnem postopku v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače; zato se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Ker v primeru zavrženja ali zavrnitve upnikovega predloga predlagatelj v postopku ni uspel, so, kot je to pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu, relevantne tiste določbe ZPP o stroških postopka, ki upoštevajo pravilo uspeha (154. člen ZPP). Tveganju plačila stroškov postopka bi se lahko upniki, katerih terjatve so bile zunaj insolvenčnega postopka poplačane, izognili le tako, da bi ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku takoj, ko jim je dolžnica oziroma z njo povezana kapitalska družba plačala terjatve, umaknili predlog za začetek stečajnega postopka (158. člen ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - preizkus predloga - obseg preizkusa - formalni preizkus - obseg preizkusa izpodbijane odločbe
Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018977
ZD člen 120, 120/2, 120/3. ZPP člen 77, 77/2, 98, 98/6. ZFPPIPP člen 386, 389, 389/1.
predlog za dopustitev revizije - osebni stečaj - procesna sposobnost stranke v osebnem stečaju - odstop od sodne prakse - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe - neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, kar pomeni, da je procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti.
ZFPPIPP člen 308, 308/2, 308/2-2. ZPP člen 181, 181/2.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prednostno poplačilo terjatve - prerekana ločitvena pravica - zastavna pravica - zastavna pravica na blagovni znamki - tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pravni interes za tožbo - obstoj posebne razdelitvene mase
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika. Materialna predpostavka ločitvene pravice je torej obstoj premoženja, na katerem lahko imetnik te pravice uveljavlja prednostno poplačilo. Ta predpostavka se lahko kaže v obliki zavarovanega premoženja ali v obliki posebne razdelitvene mase, ki se je oblikovala s prodajo tega premoženja. Ta predpostavka mora biti podana glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2.
predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - nasprotna tožba - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - prenehanje terjatve do stečajnega dolžnika - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastop materialnopravnih posledic prenehanja terjatve na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP je odločilna procesna neaktivnost tožeče stranke. Gre torej za negativno procesno dejstvo, ki ga mora ugotoviti sodišče, da bi nanj lahko oprlo svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na tej materialnopravni podlagi.
Revidentka v reviziji utemeljeno opozarja, da se na navedeno materialnopravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, niti se do navedenih okoliščin ni opredeljevalo sodišče prve stopnje. Prav tako se na te okoliščine ni sklicevala tožena stranka v pritožbi. Te relevantne dejanske okoliščine je zato kot prvo ugotavljalo sodišče druge stopnje. Revidentka zato utemeljeno zatrjuje, da bi v takšnem primeru sodišče druge stopnje moralo postopati na način, kot je predviden v drugem odstavku 351. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje pred odločitvijo ni omogočilo tožeči stranki, da se izjavi o ključni relevantni okoliščini, na katero je oprlo odločitev o prenehanju terjatve, je s tem kršilo pravico tožeče stranke do izjave o pravnorelevantnih dejstvih. Revidentka pravilno opozarja, da je relevantne trditve zato lahko ponudila šele v reviziji. Revizijsko sodišče pa nima pooblastil, da bi v revizijskem postopku spreminjalo dejansko podlago izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
dopuščena revizija - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - stečaj tožene stranke - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ko je kljub začetemu stečajnemu postopku nad toženo stranko vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki njegovega izreka (dajatveni del).
ZFPPIPP člen 261, 264, 271, 275, 277, 277/1, 278. ZGD-1 člen 498, 499. ZPP člen 108, 108/1, 182.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestitev vrnjenega posojila družbeniku - določnost tožbenega zahtevka - poprava vloge - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - cesija - sočasnost zavezovalnega in razpolagalnega dela posla pri cesiji - domneva insolventnosti - obstoj več domnev insolventnosti - vedenje družbenika in poslovodje o insolventnosti družbe - dokazovanje - zaslišanje strokovnih pomočnikov stranke - zavrnitev dokaznega predloga
Iz tožbenega predloga je bilo jasno razvidno, da tožeča stranka terja izpolnitev v denarju, ni pa opredelila zneska, ki ga mora tožena stranka plačati. Odprava takšne pomanjkljivosti na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj omogoča obravnavo same tožbe. Tožeča stranka ob odpravi te pomanjkljivosti ni spreminjala dejanske podlage, ki bi vplivala na identiteto tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da je bil s tem tudi omogočen preizkus, ali gre v razmerju med primarnima in podrejeno uveljavljanima zahtevkoma le za navidezno kumulacijo.
Toženec v pritožbi ni izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju domnevne baze domneve iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožbenih očitkov neizvedbe zaslišanja izvedenca ni mogoče razumeti kot konkretiziranega izpodbijanja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri tožeči stranki za splošno prezadolženost, iz katere je sklepati na njeno dolgoročno plačilno nesposobnost. Ker gre za pritožbeno neizpodbijano dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katero je Vrhovno sodišče vezano, se izkažejo kot neodločilni revizijski očitki v delu, ki se nanašajo na procesne kršitve v povezavi z ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje o izkazani domnevni bazi domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zgolj z morebitnim ovrženjem sklepanja sodišča prve stopnje na insolventnost tožeče stranke na podlagi ene zakonske domneve, ne bi bilo ovrženo enako sklepanje na podlagi neizpodbijane druge domneve. Ob teh okoliščinah se zato izkaže kot neutemeljen revizijski očitek, da naj bi bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženca storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4003059
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 217, 227.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - posledice začetka stečajnega postopka - pravna korist od vložitve revizije - zavrženje revizije
V konkretnem primeru vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003091
OZ člen 5, 7, 10, 164, 631.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d.d.), pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobri tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
ZPP člen 87, 87/3. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 389a, 389a/1.
dovoljenost pritožbe - zastopanje - pooblaščenec - pritožbeni postopek - opravljen pravniški državni izpit - poslovna sposobnost - osebni stečaj pooblaščenca - omejitev poslovne sposobnosti
Sposobnost zastopanja fizične osebe v pritožbenem postopku zakon veže na poslovno sposobnost in opravljen pravniški državni izpit.
Omejitev poslovne sposobnosti po stečajnem pravu ne vpliva na sposobnost zastopanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0018811
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZFPPIPP člen 132, 383.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - več nepremičnin - kraj, kjer leži nepremičnina - oprava izvršbe na nepremičnino - osebni stečaj dolžnika - ustavitev izvršbe
V obravnavanem primeru je ovira za opravo izvršbe izkazana s sklepom Okrožnega sodišča v Celju o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico, ki vpliva na že pred tem začete postopke izvršbe ali zavarovanja proti insolvetnemu dolžniku (glej 132. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Zato je treba najprej odločiti o nadaljnji usodi tega postopka izvršbe; za tako odločitev pa je krajevno pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo.
ZFPPIPP člen 289, 289/2. ZFPPIPP-F člen 39, 48. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sprememba zakona - ZFPPIPP - časovna veljavnost novele zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja upravičenosti izplačila zneskov tožnici glede na veljavni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F) in zakonodajo, ki je veljala v času začetka stečajnega postopka nad toženko (t. j. ZFPPIPP-E) ter s tem povezano interpretacijo prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), torej ali spremenjeno določilo o načinu plačila stroškov stečajnega postopka, ki ga določa 39. člen novele ZFPPIPP-F, velja tudi za postopke v teku, t. j. za postopke, ki so bili začeti že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F.
dovoljenost revizije - obnova odmere dohodnine - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni upravitelj - pooblastilo
Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Samo on lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.
ZFPPIPP člen 97, 97-1, 245, 382, 382-1, 386, 386/1-1. ZPP člen 77, 77-1, 77-2, 101.
osebni stečaj - poslovna sposobnost - stečajni dolžnik - omejitev poslovne sposobnosti - pravdna sposobnost - stečajna masa - razlaga zakona
Jezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res da nakazuje na to, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor, ki nastane med vodenjem stečajnega postopka - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izključna krajevna pristojnost
Samo dejstvo, da v obravnavanem primeru stečajni postopek in pravdni postopek (tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika) vodi ista sodnica Okrožnega sodišča v Krškem, še ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003016
OZ člen 10, 162, 631.
bančna garancija - zavarovanje terjatve - obveznost izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - garancija - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javno naročilo
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d. zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
stečajni postopek - prednostna terjatev - navadna terjatev - ločitvena pravica - ekološka sanacija gospodarske družbe
Z določbo 14. člena ZPDRES je hotel zakonodajalec zagotoviti, da bo imelo poplačilo terjatev sklada iz naslova neporabljenih sredstev za izvedbo programa ekološke sanacije gospodarske družbe prednost pred ostalimi terjatvami upnikov. Opredelitev terjatve v 14. členu ZPDRES vsebinsko gledano ustreza pojmu prednostne terjatve, kot jo pozna ZFPPIPP.