• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 34
  • >
  • >>
  • 201.
    VSRS Sodba X Ips 385/2015
    31.1.2018
    DAVKI - STEČAJNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00009537
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 87. ZFPPIPP člen 164. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/4. ZDavP-2 člen 97. OZ člen 311.
    vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - davčni dolg - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - vračilo presežka izhodnega DDV - terjatve - dovoljena revizija iz vrednostnega razloga
    Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove.

    Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
  • 202.
    VSRS Sklep II Ips 119/2017
    25.1.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VS00008887
    ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 289, 289/2, 355, 356, 357, 357/1. ZFPPIPP-F člen 39, 51.
    prisilna poravnava - stečajni postopek - terjatve, pridobljene med začetkom postopka prisilne poravnave in začetkom stečajnega - stroški stečajnega postopka - poplačilo terjatve - splošna razdelitvena masa - sprememba zakona - ZFPPIPP - časovna veljavnost novele - dopuščena revizija

    Družba, ki je prevzela obveznosti v postopku prisilne poravnave, v pravdnem postopku ne more uspeti z ugovori, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za njihovo poplačilo.

  • 203.
    VSRS Sklep III Ips 17/2017
    23.1.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VS00008619
    ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZVP člen 26, 26/1. OZ člen 216, 216/1. SPZ člen 137, 187. ZPP člen 339, 339/2-14.
    stečajni postopek - ločitvena pravica na obveznicah - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - obstoj zastavne pravice - obstoj predmeta zastave - izdaja vrednostnih papirjev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe
    Sodbi ne vsebujeta ugotovitev o pravno odločilnem dejstvu obstoja vrednostnih papirjev, na katerih naj bi obstajala ločitvena pravica. Ta pomanjkljivost pa onemogoča preizkus pravilnosti odločitve v izpodbijanih sodbah. Vrhovno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz podatkov spisa razvidno, da se je tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi sklicevala na nepravdni postopek za amortizacijo spornih vrednostnih papirjev, ki naj bi na predlog izdajatelja obveznic tekel pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem. Iz takšnih trditev tožeče stranke posredno izhaja, da izdajatelj obveznic, pri katerem naj bi bile v hrambi v korist imetnika oziroma zastavitelja, z njimi ne razpolaga. Šele morebitna pozitivna odločitev v amortizacijskem postopku bi imela učinek razveljavitve prej izdanih delnic in hkrati konstitutiven učinek, saj bi takšna odločba nadomestila izgubljeno listino.
  • 204.
    VSRS Sklep III Ips 87/2016
    23.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS00012878
    ZFPPIPP člen 310, 310/3. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
    prekinitev postopka z revizijo - zahteva za oceno ustavnosti - prenehanje izločitvene pravice
    Vrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP.
  • 205.
    VSRS Sodba III Ips 107/2016-5
    13.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VS00007176
    ZFPPIPP člen 350, 350/2. ZGD-1 člen 8. OZ člen 631. ZPP člen 51. ZS člen 105a.
    spregled pravne osebnosti - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija - terjatev do družbenika - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - pravica do izjave v postopku
    Na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena ZFPPIPP po začetku stečajnega postopka tožeča stranka ni več aktivno legitimirana za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, saj z začetkom stečajnega postopka pravico za uveljavljanje takšnih zahtevkov pridobi upravitelj.

    Ker je spregled pravne osebnosti sam po sebi izjema in ne pravilo, to nujno vodi k sklepanju, da je s spregledom pravne osebnosti mogoče uveljavljati le terjatev proti (neposrednim) družbenikom, nikakor pa ne nasproti tretjim osebam, ki bi bile morda povezane z družbeniki.
  • 206.
    VSRS Sodba III Ips 105/2016-4
    13.12.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VS00008622
    ZFPPIPP člen 24, 24/2, 151, 265, 265/2, 289, 289/2, 355, 355/3-1, 355/3-2.
    pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - sklenitev kreditne pogodbe - datum sklenitve - uvedba stečajnega postopka - terjatev do stečajne mase - stroški stečajnega postopka - vrnitev kredita
    Za odgovor na vprašanje, ali gre pri terjatvi tožnice za vrnitev kredita za terjatev do stečajne mase ali za strošek stečajnega postopka, ni odločilno, kdaj je terjatev za vrnitev kredita nastala (že s sklenitvijo Kreditne pogodbe ali šele s prejemom kredita), temveč je glede na zakonsko besedilo pravno pomembno, kdaj je bila Kreditna pogodba sklenjena.

    Pri terjatvi tožeče stranke za vrnitev (prejetega) kredita ne gre za strošek stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, ker ne gre (a) za terjatev, ki bi nastala med postopkom prisilne poravnave, saj je bila Kreditna pogodba sklenjena pred začetkom postopka prisilne poravnave nad toženko, niti ne gre (b) za izpolnitev obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, saj je tožnica svojo obveznost iz Kreditne pogodbe (nakazilo kratkoročnega posojila) v celoti izpolnila pred začetkom stečajnega postopka.
  • 207.
    VSRS Sodba III Ips 94/2016-3
    28.11.2017
    JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00007169
    OZ člen 5, 7, 10, 126, 164, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja člen 8.
    bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve

    Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodb ali bančne garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel in namen določb Pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi varstvo in neposredno plačilo od izvajalca del. Te pogodbene določbe so bile namreč posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene (tudi v javnem interesu) z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000), ki bi bile v primeru drugačnega materialnopravnega stališča izvotljene ter zgolj gola črka na papirju. Ratio ureditve položaja podizvajalcev v sistemu javnega naročanja je namreč tako v varovanju njihovega položaja kot (tudi) v javnem interesu. Ne velja, da odškodninska obveznost zapade šele, ko je znan obseg škode, kar naj bi bilo v primeru stečajnih postopkov šele z zaključkom postopka, saj naj bi (navadni) upniki stečajnega dolžnika šele takrat izvedeli, v kolikšni meri bodo njihove terjatve ostale neplačane.

  • 208.
    VSRS Sklep III DoR 91/2017-7
    26.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00005184
    ZFPPIPP člen 42, 380. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - zaključek stečajnega postopka - kasneje najdeno premoženje - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - dopustnost tožbe - vložitev tožbe zoper člane poslovodstva stečajnega dolžnika po zaključku stečajnega postopka
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je dopustna vložitev tožbe na podlagi 42. člena ZFPPIPP tudi po zaključku stečajnega postopka,

    - ali gre pri terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva na podlagi 42. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera za pozneje najdeno premoženje.
  • 209.
    VSRS Sodba III Ips 104/2016-3
    24.10.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00006040
    OZ člen 360, 361. ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/3-1.
    stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja
    Zmotno je kategorično stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
  • 210.
    VSRS Sklep Cpg 4/2017
    22.9.2017
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00004314
    ZFPPIPP člen 122, 122/4, 459, 463, 463/1, 468, 468/3. ZMZPP člen 109, 109/3, 111. ZIZ člen 42. ZPP člen 354. ZNP člen 37.
    priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti - varstvo upnikov - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - objava sklepa o priznanju tujega postopka o insolventnosti - sprememba ali odprava posledic priznanja tujega postopka o insolventnosti - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP.

    ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.
  • 211.
    VSRS Sodba III Ips 7/2017
    19.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00004317
    OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
    pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundardnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev
    Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.

    Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
  • 212.
    VSRS Sodba III Ips 98/2016
    19.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00005224
    OZ člen 100, 459, 459-2. ZFPPIPP člen 340, 343, 343/2, 343/3.
    prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - predmet pogodbe - prodaja poslovne celote - kamnolom - mineralne surovine - javno dobro - gospodarsko izkoriščanje kamnoloma - koncesija - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - izključitev odgovornosti - vmesna sodba
    Lastnosti kamnoloma, ki omogočajo takšen ali drugačen obseg izkoriščanja (obseg raščenih mineralnih snovi pod površjem), sodijo med lastnosti stvari (kamnoloma). Če kamnolom nima ustrezne vsebnosti mineralnih surovin za izkoriščanje v pričakovanem obsegu, za katerega ga kupec kupuje, to pa je bilo prodajalcu znano ali bi mu bilo moralo biti znano, gre za stvarno napako iz 2. točke 459. člena OZ.

    Pri prodaji poslovne celote se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato ni mogoče po prodaji uveljavljati, da posamezen del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti.

    Glede jamčevanja za stvarne in količinske napake v ZFPPIPP ni posebnih določb, ki bi zadevale prav prodajo poslovne celote in zato velja tudi za tako prodajo določba 340. člena, po kateri je odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake izključena.
  • 213.
    VSRS Sodba III Ips 150/2015
    19.9.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VS00005582
    ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4, 305, 305/1.
    stečajni postopek - ločitvena pravica - prerekanje ločitvene pravice - tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - dajatvena tožba
    Iz določbe prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP je mogoče razbrati, da v kolikor je prerekana samo ločitvena pravica, upnik ni napoten na tožbo za ugotovitev njenega obstoja, kot to velja v primeru prerekanja terjatve, pač pa za njeno uveljavitev. V takem primeru mora zato za uveljavitev ločitvene pravice proti tistim, ki so upnikovo ločitveno pravico prerekali vložiti dajatveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Za uveljavljanje ločitvene pravice tako ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj ugotovitvena sodba ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočala prednostno poplačilo njegovih terjatev.
  • 214.
    VSRS Sklep III Ips 16/2017
    25.7.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VS00002555
    ZFPPIPP člen 59, 121, 122, 122/1-2, 123, 126, 265, 265/4, 267, 267/2, 267/3, 267/5, 267/6, 268. ZPP člen 344, 366.
    zahteva za varstvo zakonitosti - odstop od pogodbe - stečajni postopek - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - izjava o uresničitvi odstopne pravice - predlog sodišču za izdajo soglasja - opcijska oblikovalna pravica - obličnost - ustna oblika - izvedba dokaznega postopka - sporno dejstvo - načelo kontradiktornosti v postopku o pravnem sredstvu
    Izjava o uresničitvi odstopne pravice mora biti naslovljena na sopogodbenika in ne na sodišče, saj pogodbe ne bo razvezalo sodišče, temveč bo zgolj dalo soglasje k dolžnikovemu odstopu od nje. Stališče sodišča druge stopnje, da je izjava o odstopu od pogodbe že pojmovno vsebovana v dolžnikovem predlogu sodišču za podajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice, torej ne upošteva, da mora biti naslovnik izjave sopogodbenik, ne pa (zgolj) sodišče.

    Za izjavo o uresničitvi odstopne pravice niti ZFPPIPP niti OZ ne predpisujeta obličnosti.

    Glede na navedbo stečajne dolžnice iz odgovora na pritožbo, da je bila podana ustna odstopna izjava, je treba šteti, da je šlo za sporno dejstvo, zato pritožbeno sodišče ne bi smelo upoštevati navedb ene od strank (stečajne dolžnice) brez izvedbe dokaznega postopka.
  • 215.
    VSRS Sklep III Ips 162/2015
    25.7.2017
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00001330
    ZFPPIPP člen 22, 22/1-1, 299, 299/1.
    stečajni postopek - izločitvena pravica - začetek stečajnega postopka - prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice - lastninska pravica - razpolagalno upravičenje - pravno nasledstvo - dopuščena revizija

    Dopuščeno revizijsko vprašanje odpira dileme dopustnosti oz. uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice, če do nasledstva pride po začetku stečajnega postopka.

    Izločitvenemu upniku razpolaganja s predmetom, ki je predmet izločitvene pravice, ne prepoveduje niti ZFPPIPP niti katerikoli drug predpis. Ob upoštevanju lastninskih upravičenj je zato izločitveno pravico treba razumeti kot pravico vsakokratnega lastnika stvari od stečajnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti, zato pravno nasledstvo stvari, ki je predmet izločitvene pravice, ne privede do nastanka nove izločitvene pravice, pač se zaradi nasledstva spremeni zgolj njen imetnik.

  • 216.
    VSRS Sodba III Ips 18/2016
    25.7.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00005586
    OZ člen 190. SPZ člen 48. ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 360.
    neupravičena pridobitev - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
    Osnovna predpostavka neupravičene pridobitve je prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja. Pri adaptaciji, ki jo je opravila tožeča stranka, ni šlo za tak prehod premoženjske vrednosti. Prehod dela in materiala, ki ga je tožeča stranka vgradila pri prenovi igralnice A., je imel podlago v gradbeni pogodbi, s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti adaptacijo igralnice. Pogodba je določala tudi plačilo za opravljeno delo. Gradbena pogodba je zato pravni temelj za obe izpolnitvi pogodbenih strank, na eni strani za opravljeno delo in na drugi strani za plačilo.

    Začetek stečajnega postopka nad naročnikom del (A., d.d.) ni ničesar spremenil glede pravnega temelja. Zaradi stečaja gradbena pogodba ni prenehala, niti ni bila izpodbita ali razdrta. Še vedno predstavlja pravno podlago, na podlagi katere so bila opravljena prenovitvena dela, kakor tudi podlago za terjatev tožeče stranke za plačilo za opravljeno delo.
  • 217.
    VSRS Sklep III Ips 22/2016-4
    13.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00001266
    ZPP člen 154, 158. ZFPPIPP člen 58, 58-2, 121, 121/1, 152, 152/1, 236, 237a, 237a/15, 238, 238/1-1, 238/3.
    zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - predhodni stečajni postopek - plačilo stroškov postopka - nagrada upravitelja - zavezanec za plačilo stroškov - pravilo uspeha v postopku
    Povračilo stroškov stečajnega postopka v predhodnem postopku v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače; zato se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Ker v primeru zavrženja ali zavrnitve upnikovega predloga predlagatelj v postopku ni uspel, so, kot je to pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu, relevantne tiste določbe ZPP o stroških postopka, ki upoštevajo pravilo uspeha (154. člen ZPP). Tveganju plačila stroškov postopka bi se lahko upniki, katerih terjatve so bile zunaj insolvenčnega postopka poplačane, izognili le tako, da bi ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku takoj, ko jim je dolžnica oziroma z njo povezana kapitalska družba plačala terjatve, umaknili predlog za začetek stečajnega postopka (158. člen ZPP).
  • 218.
    VSRS Sklep III Ips 112/2016
    19.5.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VS4003136
    ZFPPIPP člen 221b, 221d. ZPP člen 391, 391/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - preizkus predloga - obseg preizkusa - formalni preizkus - obseg preizkusa izpodbijane odločbe
    Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
  • 219.
    VSRS Sklep II DoR 21/2017
    20.4.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0018977
    ZD člen 120, 120/2, 120/3. ZPP člen 77, 77/2, 98, 98/6. ZFPPIPP člen 386, 389, 389/1.
    predlog za dopustitev revizije - osebni stečaj - procesna sposobnost stranke v osebnem stečaju - odstop od sodne prakse - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe - neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
    Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, kar pomeni, da je procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti.
  • 220.
    VSRS Sodba III Ips 114/2016
    18.4.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VS4003127
    ZFPPIPP člen 308, 308/2, 308/2-2. ZPP člen 181, 181/2.
    stečajni postopek - ločitvena pravica - prednostno poplačilo terjatve - prerekana ločitvena pravica - zastavna pravica - zastavna pravica na blagovni znamki - tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pravni interes za tožbo - obstoj posebne razdelitvene mase
    Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika. Materialna predpostavka ločitvene pravice je torej obstoj premoženja, na katerem lahko imetnik te pravice uveljavlja prednostno poplačilo. Ta predpostavka se lahko kaže v obliki zavarovanega premoženja ali v obliki posebne razdelitvene mase, ki se je oblikovala s prodajo tega premoženja. Ta predpostavka mora biti podana glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 34
  • >
  • >>