- ali sprememba in razširitev vsebine tožbenega predloga predstavlja spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, četudi tožnik v pravdi ves čas zasleduje isti cilj v smislu uveljavitve določenega materialnopravnega zahtevka,
- ali lahko sodišče v pravdnem postopku na podlagi listinskih dokazov ugotavlja dejstva, ki jih pravdna stranka v postopku ne zatrjuje.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izterjava stroškov pravdnega postopka - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - pogojna terjatev - stroški stečajnega postopka
Za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem).
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP ne dopušča prisoje nižje odškodnine od tiste, ki je določena v prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00012362
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 184, 184/2, 367, 367/2, 377. ZFPPIPP člen 440, 441, 441/2, 443, 443/1, 443/2, 444, 444a.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - naknadno najdeno premoženje - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe
Vrednost spornega predmeta pri eventualni kumulaciji se ugotovi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Aktivni družbeniki izbrisane družbe niso aktivno procesno legitimirani za vlaganje tožb za uveljavljanje terjatev izbrisane pravne osebe niti v svojo korist niti v korist izbrisane družbe. Iz odločbe 443. člena ZFPPIPP namreč jasno izhaja, da pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe (kamor spadajo tudi terjatve izbrisane pravne osebe) ne pripade avtomatično bivšim družbenikom izbrisane pravne osebe, ampak se nad njimi izvede stečajni postopek oziroma likvidacija. Procesno legitimacijo za izterjavo terjatve zoper toženko bi ob predpostavki začetega stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem namreč imel stečajni upravitelj (245. člen in 2. točka prvega odstavka 320. člena, oba v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).
DAVKI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - STEČAJNO PRAVO
VS00011562
ZDDV-1 člen 36, 39, 68. ZFPPIPP člen 41, 212, 213, 214, 219. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 184, 185.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - popravek odbitka vstopnega DDV - prisilna poravnava - potrditev prisilne poravnave - neizterljivost terjatve - sprememba dejavnika za izračun ddv - načelo nevtralnosti - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - sodba Sodišča Evropske unije - metode razlage
Ker po ZDDV-1 obstoji dobaviteljeva pravica uveljaviti zmanjšanje davčne osnove zaradi neplačila, ki je posledica potrjene prisilne poravnave, zaradi uresničevanja načela nevtralnosti DDV na drugi strani obstaja kupčeva dolžnost, da opravi popravek vstopnega DDV, ki ga je odbijal. Celotno ali delno dokončno neplačilo namreč spreminja davčno osnovo, saj ta pri dobavah blaga ali storitev vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave (prvi odstavek 36. člena ZDDV-1).
ZFPPIPP člen 131, 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - prekoračitev tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
Ker sodišče druge stopnje pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo vtoževane terjatve zakonske določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni upoštevalo, je odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga je po zakonski fikciji tožeča stranka pred tem spremenila. Z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku je slednjega prekoračilo in s tem prekršilo določbo 2. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00012135
ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPP člen 384, 384/1.
obstoj terjatve - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - zakonsko pobotanje - dovoljenost revizije
Tožena stranka v reviziji utemeljeno opozarja, da je ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka tudi pobotanje terjatev stečajnega dolžnika s terjatvami upnika, ki so obstajale ob začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker takšen materialnopravni učinek nastane neposredno na podlagi zakona, postane vprašanje obstoja nasprotnih terjatev ob začetku stečajnega postopka nad tožečo stranki relevantno za pravilno ugotovitev višine obveznosti tožene stranke. Ob predpostavki obstoja nasprotnih terjatev veljata terjatvi za pobotani do višine nižje terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00012879
ZFPPIPP člen 24. OZ člen 64, 106, 111, 111/2, 111/3.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek - prodajna pogodba za nepremičnino - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od pogodbe - prepoved pobotanja - prenehanje obveznosti - dogovor o ari - ara - vrnitev are - vrnitev posojila
Dogovor o ari je realni kontrakt. Navedeno izhaja iz določbe prvega odstavka 64. člena OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Vendar pa to ne pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena le, če je ara plačana z izročitvijo denarnega zneska. Pomeni le, da zgolj obljuba, da bo ara dana, ne zadošča. Obveznost plačila are mora biti dejansko izpolnjena. Dejstvo, da je bila ara poravnana s kompenzacijo, ne vpliva na veljavnost prodajnih pogodb.
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da je bistvo solidarnega poroštva v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre torej za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Za obveznost izpolnitve upnikove terjatve zato odgovarja več solidarnih sodolžnikov. Položaj upnika glede prijave takšne terjatve v stečajnem postopku nad solidarnim sodolžnikom pa je urejen v tretjem odstavku 296. člena ZFPPIPP.
Razvezni pogoj, kot je opredeljen v tretjem odstavku 296. člena ZFPPIPP, je treba razumeti kot okoliščino, ki se nanaša na obseg poplačila upnika v stečajnem postopku. Sam razvezni pogoj temelji na predpostavki, da je terjatev ob začetku stečaja obstajala, česar v konkretnem primeru (tudi v reviziji) tožeča stranka ni izpodbijala. Opredelitve razveznega pogoja pri prijavi terjatve na podlagi drugega odstavka 296. člena ZFPPIPP zato ni mogoče razlagati kot formalne predpostavke za popolnost prijave terjatve, ob pomanjkanju katere bi bil dopusten zaključek o neobstoju same prijavljene terjatve.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00012729
SPZ člen 16, 16/2, 167. OZ člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 226, 282, 282/1.
ločitveni upnik - ločitvena pravica - zastavna pravica - izvensodna prodaja zastavljene stvari - prodaja delnic - način prodaje - skrbnost ravnanja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - najugodnejše unovčenje premoženja
Ločitveni upnik si je pri zunajsodni prodaji premoženja dolžan prizadevati doseči najugodnejše unovčenje. Najugodnejše unovčenje ne pomeni le najvišje kupnine, temveč tudi najnižje stroške prodaje predmeta, na katerem ima upnik ločitveno pravico.
Bistveno za odločitev je, kakšno ravnanje je pri prodaji delnic skrbno ravnanje. Šele nato je mogoče odgovoriti na vprašanje, ali način prodaje ustreza takšnemu ravnanju in ali je tožena stranka ravnala skrbno. Skrbnost ravnanja se presoja glede na podatke, ki so ločitvenemu upniku znani ali bi mu morali biti znani v trenutku zunajsodne prodaje. Ravnati mora tako, kot bi ravnal povprečen, razumen ločitveni upnik pri prodaji predmeta ločitvene pravice. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da prodaja delnic sodi v profesionalno dejavnost tožene stranke.
Za presojo skrbnosti ravnanja tožene stranke je ključna pričakovana višina kupnine, ki jo lahko dobi s prodajo delnic, v povezavi s stroški prodaje. Za tožečo stranko bi bila najugodnejša tista prodaja, v kateri bi bil dosežen višji izkupiček po odštetju stroškov prodaje od dosežene kupnine. Takšno prodajo bi morala zasledovati tožena stranka v okviru skrbnosti in v tej smeri bi morala podati trditve v okviru njenega trditvenega bremena. Teh trditev pa ni podala.
ZFPPIPP člen 46, 446, 446/2-1, 452, 459, 462, 462/1-2. ZMZPP člen 111.
priznanje tujega postopka izredne uprave (kot tujega postopka zaradi insolventnosti) - materialna konsolidacija - načelo enakega obravnavanja upnikov - javni red - pridržek javnega reda
Priznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe, pač pa tudi (in predvsem) priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. V konkretnem primeru gre za priznanje pravnih učinkov tujega postopka izredne uprave (ne pa še morebitnega sklepa o potrditvi poravnave, sklenjene v postopku izredne uprave), torej pravnih posledic, ki se nanašajo na začetek tujega postopka izredne uprave kot tujega postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je izjemoma mogoče ob odločanju o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti presojati tudi pravne posledice v zvezi z zaključkom tega postopka, v zadevnem primeru okoliščine v zvezi z vsebino poravnave. Če (zaradi procesnih ali vsebinskih razlogov) ob odločanju o predlogu za priznanje tujega postopka ni videti pravno utemeljenih možnosti za priznanje poravnave, preko katere naj bi se v postopku izredne uprave poplačali upniki, oziroma za uspešen zaključek postopka izredne uprave, namreč obstaja tehtna ovira za priznanje takšnega postopka v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je zakonodajalec (na zunaj sistemski) predpis sprejel prav zaradi reševanja določenega gospodarskega subjekta, ki naj bi bil sistemskega pomena za Republiko Hrvaško, in je v tem istem predpisu kot (edini) sistemski ukrep predvidel prav sklepanje poravnave, ki ima značilnosti materialne konsolidacije, je takšen ukrep treba razumeti kot v naprej predviden način reševanja sistemsko ogroženega subjekta (dolžnika).
Pri materialni konsolidaciji gre za obravnavanje premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene (enotne, skupne) premoženjske mase (za razliko od postopkovne koordinacije, pri kateri gre za usklajeno vodenje dveh ali več postopkov zaradi insolventnosti nad družbami, članicami skupine).
Pridržek javnega reda se uporabi samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne. Sodišče prve stopnje je takšno »nevzdržnost« utemeljilo z nespoštovanjem načela enakega obravnavanja upnikov (v postopku izredne uprave), ki naj bi kot eno od temeljnih pravil o postopkih zaradi insolventnosti bilo del javnega reda Republike Slovenije.
Vrhovno sodišče (kot pravilno) povzema, da pojem javnega reda ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme (in moralna pravila), katerih kršitev bi ogrozila pravno (in moralno) integriteto pravne ureditve. Ker priznanje tuje sodne odločbe pomeni priznanje njenih pravnih učinkov na območju Republike Slovenije, je lahko predmet priznanja le takšna odločba (postopek), ki ustreza temeljnim pravnim načelom postopkov zaradi insolventnosti po ZFPPIPP. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, bi bil namreč prizadet javni interes Republike Slovenije, ki v domačih postopkih zaradi insolventnosti kot skupno (temeljno) pravilo določa (in varuje) načelo enakega obravnavanja upnikov, medtem ko v postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom (na svojem območju) priznava le vodenje postopkov zaradi finančnega prestrukturiranja ali likvidacije dolžnika za skupni račun vseh upnikov dolžnika (kar ustreza načelu enakega obravnavanja upnikov).
Vsaka država načeloma sama odloča, katere vrednote so zanjo v okviru nacionalnega javnega reda temeljnega pomena. Obseg in vsebina javnega reda sta namreč odvisna od tega, kako posamezna država vrednoti svoje interese. Poleg tega je vloga javnega reda, ko gre za priznanje tujega postopka, omiljena, saj gre v domači državi za priznanje pravnih posledic postopka, ki se je v tuji državi že začel.
Sodišče ne more zavrniti priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, čeprav je v nasprotju z nacionalnim javnim redom, če ta zavrnitev z »evropskega vidika« ne bi bila upravičena oziroma proporcionalna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010065
SPZ člen 42. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice - izročitev nepremičnine kupcu - izločitvena pravica na premičnini - stavba kot premičnina
Revizija je dopuščena glede vprašanja opredelitve zgradb kot premičnih stvari.
Sodišči nižje stopnje bi morali tožbeni zahtevek obravnavati z vidika pravil iz pododdelka 5. 3. 4 ZFPPIPP, ki ureja institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Abstraktni dejanski stan iz 306. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na problematiko nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice, se s konkretnim dejanskim stanom ne ujema. Če bi v tem pravdnem postopku tožnika uveljavljala ločitveno pravico, bi v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP postavila dajatveni zahtevek. Pravno pravilo iz tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP ne more tvoriti pravne podlage za zavrnitev konkretnega tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00009802
ZFPPIPP člen 301, 311. ZPP člen 205, 207, 208. ZEN člen 8.
intervencijski spor - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - preuranjen predlog - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - prenehanje pravice - zamuda roka - sklepčnost tožbe - oblikovanje zahtevka - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - napoved spremembe tožbe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami
Predlog za nadaljevanje postopka, ki ga upnik poda pred objavo sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, torej preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, je preuranjen. Preuranjen predlog že pojmovno ne more biti prepozen. Prav tako pa ga ni mogoče šteti za neobstoječega. Sodišče mora namreč odločiti o vsakem predlogu. Njegova usoda je zato odvisna od postopanja sodišča. Če sodišče tak predlog obravnava, preden preneha zakonski razlog za prekinitev postopka oziroma preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, ga bo kot preuranjenega zavrnilo (po presoji revizijskega sodišča določba drugega odstavka 207. člena ZPP, da sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka, ne velja za odločitev o predlogu stranke, ki se nanaša ravno na vprašanje nadaljevanja prekinjenega postopka). Če pa takega predloga pred tem ne obravnava, mora o njem odločiti, ko nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka. Če se izkaže, da je upnikov predlog v tem trenutku še vedno ustrezen, ker je bila njegova terjatev v stečajnem postopku res prerekana, ni ovir za to, da sodišče o njem odloči oziroma da nadaljuje postopek tako, da stečajnega upravitelja pozove k prevzemu pravde. V takem primeru ni mogoče šteti, da je upnikova terjatev ali pravica prenehala zgolj zato, ker je predlog vložil prezgodaj.
Tožnica je za dokončno oblikovanje pravilnega zahtevka potrebovala znanje izvedenca geodetske stroke. Zahtevek bi lahko naknadno prilagodila tako, da bi namesto lastninske pravice na celotni stari nepremičnini zahtevala lastninsko pravico na (v elaboratu) novo evidentirani nepremičnini, ki v naravi predstavlja del stare nepremičnine.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 87. ZFPPIPP člen 164. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/4. ZDavP-2 člen 97. OZ člen 311.
vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - davčni dolg - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - vračilo presežka izhodnega DDV - terjatve - dovoljena revizija iz vrednostnega razloga
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove.
Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 289, 289/2, 355, 356, 357, 357/1. ZFPPIPP-F člen 39, 51.
prisilna poravnava - stečajni postopek - terjatve, pridobljene med začetkom postopka prisilne poravnave in začetkom stečajnega - stroški stečajnega postopka - poplačilo terjatve - splošna razdelitvena masa - sprememba zakona - ZFPPIPP - časovna veljavnost novele - dopuščena revizija
Družba, ki je prevzela obveznosti v postopku prisilne poravnave, v pravdnem postopku ne more uspeti z ugovori, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za njihovo poplačilo.
ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZVP člen 26, 26/1. OZ člen 216, 216/1. SPZ člen 137, 187. ZPP člen 339, 339/2-14.
stečajni postopek - ločitvena pravica na obveznicah - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - obstoj zastavne pravice - obstoj predmeta zastave - izdaja vrednostnih papirjev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe
Sodbi ne vsebujeta ugotovitev o pravno odločilnem dejstvu obstoja vrednostnih papirjev, na katerih naj bi obstajala ločitvena pravica. Ta pomanjkljivost pa onemogoča preizkus pravilnosti odločitve v izpodbijanih sodbah. Vrhovno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz podatkov spisa razvidno, da se je tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi sklicevala na nepravdni postopek za amortizacijo spornih vrednostnih papirjev, ki naj bi na predlog izdajatelja obveznic tekel pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem. Iz takšnih trditev tožeče stranke posredno izhaja, da izdajatelj obveznic, pri katerem naj bi bile v hrambi v korist imetnika oziroma zastavitelja, z njimi ne razpolaga. Šele morebitna pozitivna odločitev v amortizacijskem postopku bi imela učinek razveljavitve prej izdanih delnic in hkrati konstitutiven učinek, saj bi takšna odločba nadomestila izgubljeno listino.
pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - sklenitev kreditne pogodbe - datum sklenitve - uvedba stečajnega postopka - terjatev do stečajne mase - stroški stečajnega postopka - vrnitev kredita
Za odgovor na vprašanje, ali gre pri terjatvi tožnice za vrnitev kredita za terjatev do stečajne mase ali za strošek stečajnega postopka, ni odločilno, kdaj je terjatev za vrnitev kredita nastala (že s sklenitvijo Kreditne pogodbe ali šele s prejemom kredita), temveč je glede na zakonsko besedilo pravno pomembno, kdaj je bila Kreditna pogodba sklenjena.
Pri terjatvi tožeče stranke za vrnitev (prejetega) kredita ne gre za strošek stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, ker ne gre (a) za terjatev, ki bi nastala med postopkom prisilne poravnave, saj je bila Kreditna pogodba sklenjena pred začetkom postopka prisilne poravnave nad toženko, niti ne gre (b) za izpolnitev obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, saj je tožnica svojo obveznost iz Kreditne pogodbe (nakazilo kratkoročnega posojila) v celoti izpolnila pred začetkom stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00007176
ZFPPIPP člen 350, 350/2. ZGD-1 člen 8. OZ člen 631. ZPP člen 51. ZS člen 105a.
spregled pravne osebnosti - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija - terjatev do družbenika - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - pravica do izjave v postopku
Na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena ZFPPIPP po začetku stečajnega postopka tožeča stranka ni več aktivno legitimirana za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, saj z začetkom stečajnega postopka pravico za uveljavljanje takšnih zahtevkov pridobi upravitelj.
Ker je spregled pravne osebnosti sam po sebi izjema in ne pravilo, to nujno vodi k sklepanju, da je s spregledom pravne osebnosti mogoče uveljavljati le terjatev proti (neposrednim) družbenikom, nikakor pa ne nasproti tretjim osebam, ki bi bile morda povezane z družbeniki.