ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 374, 374/2, 377.
izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - začetek stečajnega postopka - izguba pravnega interesa - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
V konkretnem primeru je bil postopek izvršbe na dolžničina sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki se je začel na predlog upnice, ustavljen, ker sta sodišči prve in druge stopnje presodili, da izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji ni mogoče nadaljevati. Glede na določila 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP bi bil postopek izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet z začetkom stečajnega postopka v vsakem primeru ustavljen. Ker je postopek izvršbe zaradi pravnomočnega začetka stečajnega postopka nad dolžnico ustavljen, je upnica izgubila pravno korist, ki bi jo imela na podlagi uspeha z revizijo v primeru, da bi bil odgovor na dopuščena revizijska vprašanja pritrdilen in bi to narekovalo spremembo ali razveljavitev z revizijo izpodbijanih odločitev sodišč prve in druge stopnje. Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnico se torej tudi v primeru ugoditve reviziji pravni položaj upnice ne bi v ničemer izboljšal. Upnica ima možnost svojo terjatev uveljavljati v stečajnem postopku po pravilih ZFPPIPP.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina prijavljene terjatve - prezadolženost - stečajni postopek
Pri odmeri nagrade odvetniku po 1. točki tar. št. 33 Odvetniške tarife (OT) je treba vedno upoštevati le višino prijavljene terjatve stranke (upnika), ki jo odvetnik zastopa.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/5, 407/6.
zahteva za varstvo zakonitosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovira za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - metode razlage - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti
V konkretnem primeru je bil stečajni dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz nabora kaznivih dejanj, kot je opredeljen v 1. točki drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta obsodba do odločanja sodišča prve stopnje ni bila izbrisana iz kazenske evidence zaradi kasnejše storitve novega kaznivega dejanja izven tega nabora. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da ni dosledno, da bi bilo ponavljanje katerih koli kaznivih dejanj odločilno tudi po stečajnem pravu. Ob takšnem stališču podlaga za odločitev sodišča druge stopnje ni bilo stanje vpisa v kazenski evidenci za stečajnega dolžnika, saj je zavestno prezrlo eno od zakonsko urejenih predpostavk, ki je vplivalo na stanje vpisa.
Takšna (namenska) razlaga izrecno prebija jezikovni pomen zakonskega besedila. Z razlago, ki relativizira jasno opredeljen kriterij (vpis obsodbe v kazenski evidenci) in s tem drugače zamejuje oviro za odpust obveznosti, je sodišče druge stopnje prestopilo meje dopustne razlage zakona. Takšno drugačno omejitev ovire za odpust obveznosti bi lahko v okviru zakonodajne diskrecije uredil le zakonodajalec. V okviru ustavne ureditve ravnovesij med nosilci posameznih vej oblasti to ne spada v pristojnost sodišča kot nosilca sodne veje oblasti
ZFPPIPP člen 46, 131, 131/2, 131/2-2, 226, 226/4, 371, 371/6. ZIZ člen 64, 64/1.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - nedopustnost izvršbe - stečajna masa - splošna in posebna stečajna masa - razdelitvena masa - plačilo v breme stečajne mase - stroški stečajnega postopka - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - vrstni red poplačila upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov
Eno temeljnih pravil stečajnega postopka je ločeno vodenje in upravljanje posebnih stečajnih mas ter njihova razdelitev po posebnih pravilih, ki dajejo pri njihovi razdelitvi prednost stroškom unovčenja iz četrtega odstavka 226. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in ločitvenim upnikom. Dolžnik terjatev iz naslova stroškov stečajnega postopka, ki se plačajo iz splošne stečajne mase, ne more plačati iz posebne stečajne mase, ki je namenjena najprej plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase in nato plačilu terjatev ločitvenih upnikov. Upnik, ki ima terjatev za plačilo stroškov stečajnega postopka iz splošne stečajne mase, zato ne more doseči plačila svoje terjatve iz premoženja, ki spada v posebno stečajno maso.
Pravica upnikov do plačila iz posebne razdelitvene mase se navezuje na točno določeno premoženje stečajnega dolžnika, ki tvori posebno stečajno maso. Dolžnikova sposobnost za razpolaganje z navedenim premoženjem je omejena. S tem premoženjem stečajni dolžnik ne more razpolagati drugače, kot v korist ločitvenih upnikov in upnikov stroškov unovčenja posebne stečajne mase. Tožeča stranka, ki ima pravico do plačila svoje terjatve iz posebne stečajne mase pred vsemi ostalimi dolžnikovimi upniki, bi v primeru izvršbe na sredstva posebne stečajne mase ostala brez plačila. Njena pravica do prednostnega plačila iz ločenega premoženja stečajnega dolžnika, bi bila izvotljena, če bi se iz ločenega premoženja, ki je namenjeno plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase in plačilu zavarovanih terjatev, poplačal upnik, ki do plačila iz navedenih sredstev po določilih ZFPPIPP ni upravičen. Zato je treba tožeči stranki priznati izločitveni ugovor v zvezi z njenim pridobitnim zahtevkom za plačilo stroškov unovčenja posebne stečajne mase iz sredstev denarnega dobroimetja, ki se je oblikovalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ki preprečuje izvršbo.
- Ali je dovoljena pritožba stranskega intervenienta glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je stranski intervinent želel pridružiti pravdi?
- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni izvedlo pritožbene obravnave oziroma ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?
- Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča v pravdnem postopku predstavlja dokaz na način, da se dejstva, ki so v njej ugotovljena, v drugem pravdnem postopku štejejo za resnična, zainteresirana stranka pa lahko zatrjuje in dokazuje nasprotno?
- Ali lahko gredo stranki v breme prekluzije, ki so jo zadele v drugem postopku?
- Ali je sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 87. člena OZ v konkretnem primeru utemeljeno odreklo kondikcijski zahtevek zgolj tožeči stranki?
dopuščena revizija - stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - izjava o uresničitvi odstopne pravice - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali mora biti za pravno učinkovito uresničitev odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe po pravilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) izjava o uresničitvi takšne odstopne pravice na sopogodbenika naslovljena pred ali vsaj istočasno s podajo predloga sodišču za podajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice?
URS člen 22. ZFPPIPP člen 8, 8/1, 8/1-1, 42, 42/1, 42/5. ZGD-1 člen 10.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - poslovodja - dejanski poslovodja - slamnati direktor - odstop od sodne prakse - utemeljitev odstopa od sodne prakse
V splošnem jeziku je poslovodja tisti, ki vodi posle družbe. Jezikovna razlaga 42. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sama po sebi omogoča sklep, da dejanski direktor ustreza pojmu poslovodje, saj je dejanski direktor oseba, ki vodi posle družbe. Namen, ki ga zasleduje določilo 42. člena ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti poslovodstva, je v tem, da se upnikom stečajnega dolžnika nadomesti škoda, ki jim je nastala zaradi protipravnega ravnanja oseb, ki so pri vodenju poslov družbe opustile opravo dejanj ali so ravnale v nasprotju s prepovedmi, določenimi v prvem odstavku 42. člena ZFPPIPP. Tudi po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo, se je vsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu utegnil povzročiti škodo. Upoštevaje navedeno je povsem razumna razlaga, da dejanski direktor, ki dejansko vodi poslovanje družbe, družbi oziroma njenim upnikom odgovarja za škodo, ki družbi oziroma njenim upnikom nastane v zvezi z poslovanjem družbe.
Iz navedenih razlogov izhaja, da ni mogoče slediti ozki jezikovno - sistematični razlagi določbe prvega odstavka 42. člena ZFPPIP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 8. člena ZFPPIPP, na podlagi katere je mogoče zaključiti, da dejanski direktor ni odgovoren za škodo, ki jo je upnikom insolventne družbe povzročil s poslovodenjem družbe iz razloga, ker dejanski poslovodja ni zakoniti zastopnik družbe. Vpliv osebe, ki vodi posle družbe, na njeno poslovanje in rezultate je popolnoma enak, če je ta oseba dejanski poslovodja ali pa zakoniti poslovodja. S stališča upnikov, ki jim je povzročena škoda, je povsem nepomembno, ali je oseba, ki je škodo povzročila, dejanski ali zakoniti poslovodja družbe. Povsem jasno je, da je treba pojem poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP razlagati tako, da za škodo, ki je nastala družbi oziroma njenim upnikom, odgovarja tudi oseba, ki je posle družbe vodila kot dejanski direktor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00080821
ZFPPIPP člen 278, 278/2. URS člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijane dolžnikovih pravnih dejanj - vrnitev v stečajno maso - pravica do zasebne lastnine - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali višje sodišče s tem, ko je naložilo toženi stranki, da mora v stečajno maso vrniti nepremičnine, katerih vrednost se je po sklenitvi kupoprodajne pogodbe zaradi vlaganj tožene stranke (gradnje stanovanjske hiše) cca. petnajstkrat povečala, ni pravilno uporabilo drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP (po katerem v primeru, če vračilo ni mogoče, lahko sodišče dosodi le plačilo denarnega nadomestila) in je s tem poseglo tudi v ustavno pravico tožene stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 253, 253/1, 279, 279/2, 299, 299/1.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izločitvena pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje te nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka, zlasti z vidika Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in temeljnih načel stečajnega postopka?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00079617
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPod člen 21, 21/2. ZGD-1 člen 263. URS člen 22.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZUS-1 člen 32, 32/3, 80, 80/3, 80/3-1. ZFPPIPP člen 106, 106/3, 115, 115/1, 115/1-1.
ureditvena začasna odredba - stečajni upravitelj - omejitev opravljanja dejavnosti - starostna omejitev - ugotovitvena odločba - učinkovito pravno varstvo - izkazana težko popravljiva škoda - prizadetost javnega interesa - ugoditev pritožbi - izdaja začasne odredbe
Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prve točke prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP zavrglo, ker je presodilo, da zakonska določba neposredno ne posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj upravitelja, ki je dopolnil 70 let ter da mora minister za pravosodje v tem primeru izdati deklaratorno upravno odločbo, kot to določa tretji odstavek 106. člena ZFPPIPP. Ker je torej za zavrnitev imenovanja določene osebe za stečajnega upravitelja potrebna odločba, potem mora biti zoper njo zagotovljeno tudi učinkovito sodno varstvo. Učinkovito sodno varstvo pa pomeni tako možnost sodnega izpodbijanja v upravnem sporu, kot tudi izdajo začasne odredbe, če bo sicer sodno varstvo postalo neučinkovito.
Tožnik je z navedbami o tem, da že od 1.11.2023 ni več imenovan za upravitelja v novih insolventnih zadevah in da odprava te posledice po naravi stavri ne bo več mogoča tudi če v tem upravnem sporu uspe in sodno varstvo ne bo več učinkovito, saj so od 1. 11. 2023 dalje v vseh insolventnih postopkih, v katerih bi moral biti po vrstnem redu imenovan, imenovani drugi upravitelji, izkazal težko popravljivo škodo.
Navedbe toženke, da je javni interes opredelil že zakonodajalec in da bi izdaja začasne odredbe pomenila pretiran poseg v javno korist, ker bi prepovedala izvajanje določbe 1. točke prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP, čeprav njena protiustavnost ni bila ugotovljena, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne morejo pretehtati ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva, zato toženka z njimi ni izkazala, da bo z začasnim zadržanjem izvršitve nesorazmerno prizadeta javna korist.
ZUS-1 člen 32, 32/3, 80, 80/3, 80/3-1. ZFPPIPP člen 115, 115/1, 115/1-1.
ureditvena začasna odredba - stečajni upravitelj - omejitev opravljanja dejavnosti - starostna omejitev - ugotovitvena odločba - učinkovito pravno varstvo - izkazana težko popravljiva škoda - prizadetost javnega interesa - ugoditev pritožbi - izdaja začasne odredbe
Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prve točke prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP zavrglo, ker je presodilo, da zakonska določba neposredno ne posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj upravitelja, ki je dopolnil 70 let ter da mora minister za pravosodje v tem primeru izdati deklaratorno upravno odločbo, kot to določa tretji odstavek 106. člena ZFPPIPP. Ker je torej za zavrnitev imenovanja določene osebe za stečajnega upravitelja potrebna odločba, potem mora biti zoper njo zagotovljeno tudi učinkovito sodno varstvo. Učinkovito sodno varstvo pa pomeni tako možnost sodnega izpodbijanja v upravnem sporu, kot tudi izdajo začasne odredbe, če bo sicer sodno varstvo postalo neučinkovito.
Tožnik je z navedbami o tem, da že od 1.11.2023 ni več imenovan za upravitelja v novih insolventnih zadevah in da odprava te posledice po naravi stavri ne bo več mogoča tudi če v tem upravnem sporu uspe in sodno varstvo ne bo več učinkovito, saj so od 1. 11. 2023 dalje v vseh insolventnih postopkih, v katerih bi moral biti po vrstnem redu imenovan, imenovani drugi upravitelji, izkazal težko popravljivo škodo.
Toženka pa z navedbami, da začasne odredbe ni mogoče izdati, ker že zakon sam izrecno določa pravne posledice v prvi točki prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP, ni izkazala, da bo z začasnim zadržanjem izvršitve nesorazmerno prizadeta javna korist. Pravne posledice, ki jih želi preprečiti pritožnik, namreč izhajajo iz izpodbijanega upravnega akta, saj v skladu s stališčem Ustavnega sodišča zakon v tem delu ne učinkuje neposredno.
ZUS-1 člen 32, 32/3, 80, 80/3, 80/3-1. ZFPPIPP člen 106, 106/3, 115, 115/1, 115/1-1.
ureditvena začasna odredba - stečajni upravitelj - omejitev opravljanja dejavnosti - starostna omejitev - ugotovitvena odločba - učinkovito pravno varstvo - izkazana težko popravljiva škoda - prizadetost javnega interesa - ugoditev pritožbi - izdaja začasne odredbe
Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prve točke prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP zavrglo, ker je presodilo, da zakonska določba neposredno ne posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj upravitelja, ki je dopolnil 70 let ter da mora minister za pravosodje v tem primeru izdati deklaratorno upravno odločbo, kot to določa tretji odstavek 106. člena ZFPPIPP. Ker je torej za zavrnitev imenovanja določene osebe za stečajnega upravitelja potrebna odločba, potem mora biti zoper njo zagotovljeno tudi učinkovito sodno varstvo. Učinkovito sodno varstvo pa pomeni tako možnost sodnega izpodbijanja v upravnem sporu, kot tudi izdajo začasne odredbe, če bo sicer sodno varstvo postalo neučinkovito.
Tožnica je z navedbami o tem, da že od 1.11.2023 ni več imenovana za upraviteljico v novih insolventnih zadevah in da odprava te posledice po naravi stavri ne bo več mogoča tudi če v tem upravnem sporu uspe in sodno varstvo ne bo več učinkovito, saj so od 1. 11. 2023 dalje v vseh insolventnih postopkih, v katerih bi moraal biti po vrstnem redu imenovana, imenovani drugi upravitelji, izkazala težko popravljivo škodo.
Navedbe toženke, da je javni interes opredelil že zakonodajalec in da bi izdaja začasne odredbe pomenila pretiran poseg v javno korist, ker bi prepovedala izvajanje določbe 1. točke prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP, čeprav njena protiustavnost ni bila ugotovljena, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne morejo pretehtati ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva, zato toženka z njimi ni izkazala, da bo z začasnim zadržanjem izvršitve nesorazmerno prizadeta javna korist.
predlog za dopustitev revizije - stečaj - napotitev na pravdo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - istovetnost strank - ugovor litispendence - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je v primeru tožb vloženih na podlagi določbe 302. člena ZFPPIPP ugovor litispendence lahko utemeljen, čeprav ni podana istovetnost strank oziroma subjektivna identiteta med tožbenimi zahtevki in (2) ali je v primeru tožb vloženih na podlagi določbe 302. člen ZFPPIPP ugovor litispendence lahko utemeljen, čeprav se terjatev prereka na različnih pravnih podlagah.
ZPP člen 367, 367/2. ZFPPIPP-H člen 140, 140/3, 140/4. ZFPPIPP člen 121, 121/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - sprememba zakona - prehodne določbe - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o izpolnitvi tehničnih pogojev iz tretjega odstavka 140. člena ZFPPIPP-H še ni bil izdan in objavljen v Uradnem listu, kar pomeni, da še niso nastopili zakonsko določeni pogoji za začetek uporabe določbe tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP. V skladu s prehodno določbo četrtega odstavka 140. člena ZFPPIPP-H se torej še vedno uporablja prej veljavni 121. člen ZFPPIPP, ki v drugem odstavku izrecno določa, da revizije v postopku zaradi insolventnosti ni.
predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - razrešitev stečajnega upravitelja - nedopustnost revizije - zavrženje predloga
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je šele z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS 102/23 - v nadaljevanju ZFPPIPP-H), ki je začel veljati 1. 11. 2023, odprl možnost dopustitve revizije pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, glede sklepov, izdanih na drugi stopnji, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 121. člena ZFPPIPP. Med te primere ne spada izpodbijani sklep sodišča druge stopnje z dne 12. 10. 2023. To pomeni, da zoper izpodbijani sklep, ne glede na prehodni režim, kot ga določata 137. in 140. člen ZFPPIPP-H, revizija ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 365, 366. ZPP člen 328, 328/1, 367a, 367a/1, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - popravni sklep - očitna pisna ali računska pomota
Za opredelitev napake, ki jo je dopustno odpraviti s popravnim sklepom, ni bistveno, kakšen sklep je z napako obremenjen, temveč, ali gre za katero od napak, naštetih v 328. členu ZPP. Ostale napake, ki zajemajo napako pri oblikovanju volje sodišča, se odpravijo skladno s pravili postopka. Pravilo iz prvega odstavka 328. člena ZPP velja tudi za sklep o razdelitvi.
ZFPPIPP določa postopek, v katerem upniki uveljavljajo vsebinsko napačno poplačilo. V postopku pred sodiščem prve stopnje je temu namenjen ugovor proti načrtu razdelitve, o katerem odloči sodišče s sklepom o razdelitvi, pravno sredstvo proti sklepu o razdelitvi pa je pritožba.
ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 55/5. ZFPPIPP člen 42, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355, 355/1.
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - kriteriji za velikost družbe - pravica do izjave - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo, da družba A. d. d. - v stečaju izpolnjuje kriterije za veliko družbo, ker je štelo, da določba četrte alineje osmega odstavka 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da se za namen 8. poglavja ZGD-1, ki je naslovljeno kot "POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO" za veliko družbo v vsakem primeru šteje družba, ki mora pripraviti konsolidirano letno poročilo, izniči posamezne kriterije za razvrstitev družb na mikro, majhne, srednje in velike iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 55. člena ZGD-1 in jo je tako treba vedno uporabiti pri presoji, za kako veliko družbo gre, prekršilo določbo 44. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s 55. členom ZGD-1 ter 22. člen Ustave Republike Slovenije?
- Ali je sodišče druge stopnje kršilo določila 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pravico tožene stranke do obravnavanja pred sodiščem iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, pravico tožene stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, s tem, ko ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in ni vrnilo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pač pa je samo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi dopolnilo postopek, ter je ugodilo pritožbi in odločilo, da je dolžan toženec stečajnemu dolžniku A. d. d. - v stečaju v roku 15 dni plačati 150.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2013 in 327.637,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2015?
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00071817
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 190, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3. ZFPPIPP člen 261, 261/1. SPZ člen 132, 132/1. ZPP člen 374, 374/2, 374/3.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pomanjkanje pravnega interesa za revizijo - zavrženje revizije - pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - razveza (razdrtje) pogodbe zaradi neizpolnitve - učinek razvezane pogodbe - obogatitveni zahtevek - reparacijski zahtevek - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - vrednosti predčasno vrnjenega predmeta leasinga - poplačilo obveznosti - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno breme - prepoved komisornega dogovora - zavrnitev revizije
Položaj se pri poslih kot je operacija sale and lease back oziroma kombinacija pravnih poslov s podobnim učinkom v bistvenem razlikuje od položajev, ki se zasnujejo pri običajni pogodbi o finančnem leasingu.
V primeru razveze pogodbe zaradi dolžnikove neizpolnitve je upnik ostal lastnik stvari, kar je bil že ob sklenitvi običajne pogodbe o finančnem leasingu in za razliko od prej navedenih položajev lastninska pravica nanj ni prešla iz dolžnikove premoženjske sfere, temveč je upnik (za dolžnika) predmet lastninske pravice kupil od tretjega.
Princip poračuna koristi z odškodnino (compensatio lucri cum damno) ne konstituira zahtevka oškodovalca v razmerju do oškodovanca, temveč zavezuje le k ustreznemu upoštevanju pri odmeri odškodnine (prim. tretji odstavek 243. člena OZ). Takšno razumevanje odreka pomen okoliščini, da korist morda v okoliščinah primera presega odškodnino, ki bi jo bila pogodbi nezvesta stranka dolžna plačati zaradi kršitve pogodbe.
Institut neupravičene pridobitve zamejujejo drugi instituti obligacijskega prava, zlasti pogodba in delikt, poleg njiju tudi pravila stvarnega prava. Pravo neupravičene obogatitve naj namreč skrbi za harmonijo znotraj pravnega reda, ga dopolnjuje in izpopolnjuje, ne sme pa ogrožati njegove notranje skladnosti in rušiti ravnotežja. Zato je treba posebno pozornost nameniti odgovoru na vprašanje, ali institut neupravičene obogatitve v okoliščinah primera morda lahko izvotli pomen drugih upoštevnih pravil obligacijskega prava. Smisel in namen obogatitvenih zahtevkov ni niti obid niti dopolnjevanje pogodbeno urejene vsebine.
Dejstvo, da vrednost vrnjenega predmeta leasinga, ki je z njim zlita, presega odškodnino za škodo, ki je zaradi kršitve pogodbe in razveze pogodbe nastala leasingodajalcu, samo zase v okoliščinah primera ne utemelji zahtevka leasingojemalca iz naslova neopravičene obogatitve za plačilo tu obravnavanega presežka v razmerju do leasingodajalca.
Če bi v okoliščinah primera pritrdili utemeljenosti obogatitvenega zahtevka, bi (revizijsko) sodišče z institutom neopravičene obogatitve poseglo v pogodbeno opredeljeno vsebino pravic in obveznosti pravdnih strank.