dovoljenje za prebivanje - razveljavitev dovoljenja za prebivanje - dejansko stanje v času izdaje odločbe
Naknadno izdano delovno dovoljenje z veljavnostjo od 9. 10. 2009 do 8. 10. 2010, ne more imeti vpliva na dne 31. 8. 2009 izdano odločbo, saj takrat tožnik ni imel izdanega delovnega dovoljenja. Zato je odločitev o razveljavitvi dovoljenja za začasno prebivanje za obdobje od 5. 3. 2009 do 2. 3. 2010 pravilna in zakonita.
gradbeno dovoljenje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - upravičeni vlagatelj - stranka v postopku
V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik ni bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ker lahko vloži zahtevo za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici stranka postopka, tožnik pa to ni, je ministrstvo tožnikovo vlogo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrglo.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje blaga - označba prodajanega blaga s ceno
Ker cene blaga niso bile označene, je pristojni inšpektor utemeljeno na podlagi druge alinee 72. člena ZVPot izdal odločbo, s katero je prepovedal prodajo blaga do odprave pomanjkljivosti.
dostop do tajnih podatkov - zaupni podatki - odvzem dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - odločanje po prostem preudarku - upravni spor
Ko upravni organ odloča po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole omejen v tem smislu, da sodišče ne more presojati primernosti uporabe prostega preudarka, pač pa je pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta relevantno le to, ali so bili podani razlogi za njegovo izdajo in ali so ti razlogi ustrezno pojasnjeni.
javni uslužbenci - državni pravobranilec - prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred - akt o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta razred
V okviru tožbenega predloga, da sodišče odpravi prvostopno in drugostopno odločbo, je sodišče izdalo sodbo, s katero je ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe. Odločba je nezakonita, ker temelji na z zakonom neskladnem podzakonskem predpisu. Kršitev materialnega prava je po ZUS-1 sicer sankcionirana z odpravo izpodbijane odločbe (4. točka prvega odstavka 64. člena), ki pa v obravnavanem primeru ne bi bila ustrezna.
javni uslužbenec - državni pravobranilec - akt o prevedbi - prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Sodišče je presodilo, da je odločba nezakonita, ker temelji na podzakonskem predpisu, ki ne upošteva zakonskih uvrstitvenih določb o varovanju doseženih napredovanj. Kršitev materialnega prava je po ZUS-1 sicer sankcionirana z odpravo izpodbijane odločbe (4. točka prvega odstavka 64. člena), ki pa v obravnavanem primeru ne bi bila ustrezna.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (2006) člen 33, 33/1. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (2005) člen 6.
neposredna plačila v kmetijstvu - višja sila - izredne okoliščine
Tožnik tekom postopka niti ni zatrjeval, niti dokazoval, da je primere višje sile pravočasno sporočil agenciji. Samo s tem, da je dne 4.7.2006 svojo vlogo samovoljno dopolnil z uradnim zaznamkom, v katerem je navedel, da je pomladi njegova koruza zaradi obilnega deževja in poplav propadla in so zato posejali oves in nekaj zelenjave, ne da bi navedel razloge, zakaj tega dejstva ni mogel sporočiti prej oziroma navedel, zakaj je treba njegovo vlogo šteti za pravočasno in ne da bi o tem predložil ustrezne dokaze oz. navedel, zakaj jih ni predložil, tudi po presoji sodišča ni zadostil pogoju iz 1. odstavka 33. člena Uredbe, po katerem bi lahko obdržal pravico do pomoči zaradi višje sile.
dohodnina - osebni prejemki - drugi osebni prejemki - blagajniški prejemek - verodostojna knjigovodska listina - izogibanje plačilu davka
Med strankama je sporno, ali gre v danem primeru za vračilo kredita, ki naj bi ga tožnik vrnil družbi na podlagi kreditne pogodbe, ali pa gre za prikrito izplačilo finančnih sredstev tožniku - direktorju družbe z namenom, da bi se ta izognil plačilu dohodnine. Tudi po presoji sodišča davčni organ iz blagajniških prejemkov ni mogel razbrati vsebine poslovnega dogodka, saj ni bilo jasno, ali gre za pologe dnevnih izkupičkov ali za vračilo kredita ali pa za pologe (dajanje) kreditov, ki jih tožnik daje družbi kot kreditodajalec. Pri tem istočasno družba v bilanci stanja na dan 31. 12. 2000 ni izkazovala nobenih dolgoročnih in tudi ne kratkoročnih finančnih naložb. Glede na navedeno, je davčni organ pravilno ugotovil, da je direktor družbe (tožnik) prejel druge prejemke na podlagi 4. alineje 1. odstavka 15. člena ZDoh.
telekomunikacije - izvajanje radijske dejavnosti - dodelitev radijske frekvence - javni razpis - popolna ponudba - izjava v obliki tedenskega sporeda
Zgolj tedenski spored informativnih programskih vsebin bi moral navajati sporne podatke, nikakršna analiza predvajanja radijskega programa tožeče stranke in iz nje izhajajoči podatki ali drugi dokumenti, ki niso del ponudbe, v nobenem primeru ne morejo služiti kot dokazilo izpolnjevanja relevantnega pogoja v postopku javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije.
Že iz gramatikalne razlage določbe 4. odstavka 44. člena ZEKom izhaja, da ne gre za dolžnost tožene stranke kot upravnega organa, da zahteva od vlagatelja pojasnila v zvezi s ponudbo, v primeru nejasnosti. Razen tega pa, v čem naj bi bila ponudba tožeče stranke oziroma tedenski spored informativnih programskih vsebin nejasen, pa tožeča stranka niti ni pojasnila, sploh pa ponudba ni bila iz tega razloga zavrnjena. Razen tega pa iz navedene določbe izhaja, da pojasnilo ne more pomeniti spremembe ali dopolnitve vsebine ponudbe.
dohodnina - osebna olajšava - pravica do tuje nege in pomoči - odločba o priznanju pravice do tuje nege in pomoči
Odločitev, da se davčni zavezanki osebna olajšava po 1. odstavku 106. člena ZDoh-1 ne prizna, je ob nesporni ugotovitvi, da ji pravica do tuje nege in pomoči z odločbo ni bila priznana, skladna z določbami ZDoh-1. Odločba o priznanju pravice do tuje nege in pomoči je namreč po določbi zakonski pogoj za zmanjšanje letne davčne osnove.
ZUN člen 39, 39/2, 40. Odlok o ugotovitvi, kateri prostorski izvedbeni akti so usklajeni z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Šmarje pri Jelšah za Občino Rogaška Slatina člen 3, 19, 34.
gradbeno dovoljenje - legalizacija prizidka - upravni postopek - ugotovitveni postopek - kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka bi morala v postopek tožnika pritegniti in mu dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP), ne glede na to, da je spremenila odločitev zgolj na podlagi predpisnih materialnih prostorskih določb.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakorkoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - plovilo - nakup plovila - gospodarska raba - dejanska raba
Za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV je potrebno izkazati, da gre pri zadevnem plovilu za blago (stvar), ki ga bo investitor uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV. Glede na podatke upravnih spisov tožnik izvajanja (obdavčljive) dejavnost oziroma gospodarske rabe obravnavanega plovila ni uspel dokazati. Plovilo je bilo pri pristojnem organu v RS sicer res registrirano za „gospodarski namen uporabe čolna - za izposojanje“, vendar to ne zadostuje. Glede na določbe 40. člena ZDDV je namreč pogoj za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV dejanska uporaba plovila za opravljanje dejavnosti najema, ki pa je tožnik, kljub dvema izdanima računoma v letu 2006, ni uspel izkazati.
Plačnik trošarine je po 6. točki 3. odstavka 17. člena ZTro tudi oseba (poleg trošarinskega zavezanca), ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda ali kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona. Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik kupil trošarinske izdelke, ki so bili predmet nezakonite sprostitve v porabo in nezakonitega vnosa, in tudi ne, da je dejansko tudi prejel navedene trošarinske izdelke, za katere pa trošarina ni bila plačana, je kot kupec trošarinskih izdelkov v smislu 16. člena ZTro plačnik trošarine, in sicer kot solidarni plačnik (4. odstavek 17. člena ZTro).
državni pravobranilec - določitev plače - akt o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Ker 4. odstavek 49.c člena ZSPJS določa, da se nominalni znesek osnove plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi morala biti tožnica uvrščena v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače.
V obravnavanem primeru je sodišče izdalo sodbo, s katero je le ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe.
ZVO-1 člen 187/, 187/2, 187/7, 188. ZUP člen 221. Uredba o predmetu, načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom 10, 17, 18, 20, 20/1, 20/1-1, 41.
V konkretnem primeru ne obstajajo nobene okoliščine, ki bi terjale izdajo začasne odločbe, saj je postopek za podelitev prve koncesije v teku. V času teka postopka pa je morala oseba, ki ima z občino sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo ali drugo veljavno pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe v skladu z določbo sedmega odstavka 187. člena in sedmim odstavkom 188.člena ZVO-1 izvajati to javno službo do sklenitve nove koncesijske pogodbe na način in v obsegu, kot je določen v predpisu občine in v veljavni koncesijski pogodbi.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik kupil trošarinske izdelke, ki so bili predmet nezakonitega vnosa in da je dejansko tudi prejel navedene pošiljke trošarinskih izdelkov, za katere pa trošarina ni bila plačana, je kot kupec trošarinskih izdelkov v smislu 16. člena ZTro plačnik trošarine za obravnavane pošiljke, in sicer kot solidarni plačnik (4. odstavek 17. člen ZTro).
telekomunikacije - vzorčna ponudba - širokopasovni dostop - medoperaterski trg - definicija upoštevnega trga - določitev storitvenih geografskih trgov - enakost storitev - postopek nadzora - konkurenca - regulatorna odločba
Sodišče soglaša z razlogi tožene stranke, da ker ne gre z vidika uporabnika in ne z vidika operaterja, ki storitev naroča na veleprodajnem trgu za drugačno storitev, kot je ..., pojmovno ni mogoče opraviti testa zamenljivosti v obsegu kot se ga lahko v primeru različnosti storitev ali proizvodov. Namreč le v primeru, da so proizvodi in storitve med seboj zamenljivi na strani ponudbe kot povpraševanja, tako ugotovljeno dejstvo upravičuje določitev upoštevnega trga. V obravnavanem primeru pa je tudi ob upoštevanju tehnoloških specifik sistema ..., v primerjavi s storitvami, ki so po definiciji uvrščene na upoštevni trg „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“ ugotoviti, da je sistem ... po osnovnih tehnoloških rešitvah primerljiv s storitvami s tega upoštevnega trga. Ker torej tudi po mnenju sodišča ne gre za posebno storitev, temveč za storitev dostopa z bitnim tokom, bi jo tožeča stranka morala uvrstiti v vzorčno ponudbo kot ostale storitve, ki jih na podlagi bitnega toka ponuja, saj tehnološke specifike sistema ... niso razlikovalne v taki meri, da bi upravičevale izvzetje iz trga „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“.
Spisna dokumentacija upravnih spisov v zadevi ne daje podlage za pritrditev razlogovanju prvostopnega organa v izpodbijani odločbi, da je odškodnino za nepremičnine, podržavljene kot prejšnji lastnici A.A., ki jih zaradi ovir po ZDen ni mogoče vrniti v naravi, izračunal ob uporabi zemljiškokatastrskih podatkov za podržavljene nepremičnine (površina, vrste rabe, boniteta) po zemljiškokatastrskem stanju iz leta 1955, glede na to, da se katastrski podatki za stanje ob podržavljenju (za območje Prekmurja) niso ohranili. Med spisno dokumentacijo upravnih spisov v zadevi ni potrdila geodetskega organa z zemljiškokatastrskimi podatki o legi, površini in vrsti rabe podržavljenih zemljišč po stanju v letu 1955, zato odločbe prvostopnega organa v tem delu ni mogoče preizkusiti.