ZUreP-1 člen 85. ZUS-1 člen 5, 5/4. URS člen 153, 153/4.
predkupna pravica občine na nepremičninah - določitev območja - nezakonitost odloka
Občina bi morala z Odlokom natančno določiti območja izven poselitve, na katerih je predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij, zato da bi bilo meje območij predkupne pravice mogoče prikazati v zemljiškem katastru in jih določiti v naravi, kar bi občini omogočalo zakonito uveljavljanje predkupne pravice, lastnikom zemljišč izven poselitvenih območij pa bi bila dana možnost vedeti, kako je omejena njihova lastninska pravica.
odločba o izbiri koncesionarja - upravni spor - pravni interes za tožbo - stranka, ki je oddala nepopolno vlogo
Tožeča stranka ugotovitvi tožene stranke, da ni vložila popolne vloge, v tožbi ni nasprotovala, zato po presoji sodišča izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na podelitev koncesije ne more posegati v pravico tožeče stranke in ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. Tožeča stranka namreč ob tem, da sama ni vložila popolne vloge, tudi ob morebitni ugotovitvi nezakonitosti odločbe, ne bi mogla doseči, da se ji koncesija podeli.
brezplačna pravna pomoč - finančni položaj prosilca - vrednost premoženja - solastna nepremičnina - vrednost nepremičnine
Tožena stranka je kljub pisni napaki pri vrednosti celotne nepremičnine pravilno izračunala vrednost tožničinega solastniškega deleža do ene četrtine nepremičnine v višini 32.081 EUR. Po navedenem je pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja in se je pri tem oprla na 1. odstavek 12. člena in na 23. člen ZSV. Ugotovila je namreč, da ima tožnica oziroma njena družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko življenje v Sloveniji
Vojne razmere je kot razlog za upravičeno odsotnost možno upoštevati le, dokler je vojna trajala. Od konca vojne v Bosni in Hercegovini pa do tožnikovega povratka v Republiko Slovenijo je v letu 2007 minilo 11 let, to pa je zelo dolgo obdobje in v tako dolgem času bi se lahko tožnik vrnil v Slovenijo, če bi bil njegov namen, da si življenje ponovno uredi v Republiki Sloveniji. V tem obdobju bi morala biti izkazana določena aktivnost, da si je prizadeval za vrnitev v Slovenijo.
ZSPJS člen 49c, 49c/4. ZDPra člen 51, 51/1. ZUS-1 člen 64, 64/2.
določitev plače državnega pravobranilca - kršitev pravice do napredovanja - dejansko stanje ob izdaji odločbe - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Ker 4. odstavek 49.c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi moral biti tožnik uvrščen v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Ker je bil uvrščen v 50. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS.
Tožniku se plača s prevedbo ne bi smela znižati zaradi varovanja osnovne plače, določene v 49. f členu ZSPJS, prav tako mu po mnenju sodišča ni bila kršena pravica do že doseženih napredovanj, pač pa je bila tožniku po mnenju sodišča kršena pravica do bodočih napredovanj. Ko bi tožnik napredoval v višji plačni razred, bi napredoval le navidezno, zgolj po številki plačnega razreda iz 50. v 51. razred, znesek plače pa bi ostal isti, saj bi praviloma že od vsega začetka moral biti uvrščen v višji plačni razred.
Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo zadeve v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
Iz ZBPP ne izhaja, da je predsednik okrožnega sodišča, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči in je izdal sklep z dne 18. 9. 2009 (oziroma z dne 21. 9. 2009) in sklep z dne 4. 11. 2009, tudi nadzorni organ v smislu 1. odstavka 276. člena ZUP. V primeru, ko pride do spornih okoliščin med odvetnikom, ki je prijavil stroške in nagrado za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in ugotovljenimi dejstvi s strani pristojnega organa, mora pristojni organ za brezplačno pravno pomoč uporabiti določbe ZUP o pravici do izjave stranke o odločilnih dejstev pred izdajo upravne odločbe.
Ker brezplačna pravna pomoč ni bila dana le za svetovanje in zastopanje za razvezo zakonske zveze, ampak je bila dana za konkreten sodni postopek, ki se vodi po konkretno opravilno, „zaradi razveze“, in ker iz določila 58. člena ZZDR izhaja, da se „skupno premoženje razdeli, če zakonska zveza preneha,“ kamor spada tudi razveza zakonske zveze, to pomeni, da se že po zakonu lahko v okviru postopka za razvezo odloča, tudi o vprašanjih skupnega premoženja, obvezno pa je treba odločiti tudi o drugih vprašanjih, vezanih na razvezo, kar določata 78. člen ZZZDR ter 421. člen ZPP. Kako je bila zadeva evidentirana v elektronskem vpisniku tega sodišča, ne more imeti nobenega pomena pri odločitvi in uporabi 6. odstavka 30. člena ZBPP.
ZBPP člen 12, 13, 22, 11, 11/3. ZSV člen 27a, 27a/2, 27a/5. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - redna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - ugotavljanje višine lastnega dohodka - rubež - upravni spor - odločanje na seji senata
Na podlagi 2. odstavka 27.a člena ZSV se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, medtem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči, zato se ne morejo upoštevati.
Tožnik je v tožbi smiselno predlagal tudi opravo glavne obravnave, vendar je sodišče na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji senata, brez glavne obravnave. Ocenilo je, da je tožena stranka pravilno ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih argumentirano opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila, tako da na podlagi dejstev, ki jih je v tožbi navedel tožnik, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za odločitev v zadevi.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - prenehanje opravljanja varovanja parcel - prej sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe
V zadevi je sporno, ali je bila dne 6. 4. 2010 v isti zadevi že sklenjena pogodba o varovanju z drugim izvajalcem, kar bi pomenilo kršitev 2. odstavka 38. člena ZZasV. Te okoliščine, ki je pomembna za odločitev v zadevi na podlagi navedenega dejanskega stanja in razlogov v obrazložitvi, ni mogoče presoditi. Tožena stranka je v obrazložitvi sicer navedla, da je bila dne 26. 9. 2007 sklenjena pogodba med naročnikom in izvajalcem, vendar to še ne pomeni, da je bila pogodba v času od 6. 4. 2010 še veljavna in se je v tem času izvajala. Tega dejstva prvostopni organ ni razjasnil, vsaj na podlagi obrazložitve ni mogoče presoditi, da je to pomembno okoliščino ugotovil. Zgolj ugotovitev neke okoliščine, ne da bi bila ugotovitev podkrepljena z dokazi, onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu
Določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 se po ustaljeni sodni praksi nanaša le na primere, ko organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka nasprotuje odločbi instančnega organa.
Na podlagi 1. odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v pritožbenemu postopku udeležene tudi tiste osebe, ki jim je dal status stranke že prvostopenjski organ.
Če je tožeča stranka na isti strani letaka citirala vir, iz katerega izhaja njena trditev, da so najcenejši v Sloveniji, potem ji ni mogoče očitati zavajanja, saj je trditev podana ob hkratnem navajanju vira in torej velja ob predpostavki, da ima tudi vir resnične podatke. V inšpekcijskem postopku pa se ni izkazalo, da bi kdorkoli v Sloveniji te artikle prodajal ceneje. Zgolj zaradi enega samega izdelka, pri katerem je bila informacija nesporno nepravilna pa prvostopenjski organ ne more generalno prepovedati poslovne prakse s trditvijo „Najcenejši v Sloveniji!“ za vse izdelke.
Tožeča stranka je v letaku oglaševala cene z že upoštevanim bonusom, zraven pa niso navedene redne cene. Če ni zraven navedene redne cene, kupec ne more enostavno ugotoviti, kako priti do redne cene, saj je potreben opraviti ustrezen izračun, kar pa pomeni zavajajočo opustitev iz 6. člena ZVPNPP.
upravni postopek - nepopolna oziroma nerazumljiva vloga - odločanje na seji senata - pristojnost sodišča
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka z dopisom pozvala tožnika, da svojo vlogo za izločitev ministra za pravosodje dopolni v roku 15 dni. V vlogi ga je pozvala, da navede konkretno zadevo, v kateri zahteva izločitev ministra za pravosodje in tudi opredeli in konkretno navede okoliščine, ki bi izločitev ministra utemeljevale in bi vzbujale dvom v njegovo nepristranost pri odločanju v zadevi. Ker tožnik z odgovorom ni odpravil pomanjkljivosti, je njegovo vlogo zavrgla. Po presoji sodišča je tožena stranka zato pravilno odločila, ko je vlogo tožnika zavrgla na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP.
tožba zaradi molka organa - pozneje izdan upravni akt - ustavitev postopka
Ker je tožena stranka med sodnim postopkom izdala nov upravni akt, je bila tožeča stranka, skladno z 2. odstavkom 39. člena ZUS-1 pozvana, da v 15 dneh od dneva poziva sodišču sporoči ali tožbo razširja tudi na nov upravni akt. Tožeča stranka v postavljenem roku sodišču ni sporočila ničesar, zato je postopek ustavilo.
prispevki za socialno varnost - pravica do odmere davka - zastaranje - uradno dejanje pristojnega organa - pretrganje zastaranja
Na podlagi določb 3. in 4. odstavka 3. člena ZDavP-2 določbe zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za socialno varnost in tudi za pripadajoče zamudne obresti.
Na podlagi določbe 126. člena ZDavP tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je bil davčni zavezanec obveščen. Tudi po presoji sodišča predstavlja prvotna odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost z dne 16. 2. 2007 uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere, ki pretrga tek zastaralnih rokov.
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1. ZJC člen 25, 25/2, 31.
razlastitev - razlastitveni namen - gradnja enostranskega spremljajočega objekta - vrnitev razlaščene nepremičnine - materialni rok za pričetek gradnje objekta - javna korist - načelo sorazmernosti
Rok, kot je postavljen sedaj, ko uresničitev razlastitvenega namena veže na dokončno gradbeno dovoljenje, kar je bodoče negotovo dejstvo, negira element nujnosti razlastitve (posebno v obravnavanem primeru, ko je postopek tekel po 104. členu ZUreP-1). Določba 1. odstavka 102. člena ZUreP-1 obvezuje organ, da določi materialni rok. Materialni rok pa je tisti, ki velja za uveljavitev določenih materialnih pravic (111. člen ZUreP-1 določa, da če razlastitveni upravičenec v roku iz 1. odstavka 102. člena tega zakona ne zagotovi začetka gradnje objekta ali objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, lahko razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnine).
ZDDPO- člen 8, 9, 10, 10/1. ZDoh- člen 15, 15/1, 15/1-4.
davek od dobička pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - življenjsko zavarovanje - zavarovalnina - odstop izplačila zavarovalnine - izredni prihodek
V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila tožeča stranka (d.o.o.) v letu 2003 na podlagi zavarovalnih polic upravičena do zavarovalnine, katere izplačilo pa je, na temelju posebne izjave, odstopila fizični osebi. Tudi po mnenju sodišča omenjena zavarovalnina, v smislu določb takrat veljavnega ZDDPO in SRS, pomeni izredni prihodek tožeče stranke.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled še ne pomeni, da tožnik ni sposoben upravljati z vozilom glede na svoje duševno stanje in posledično zdravljenje oziroma, da to že pomeni njegovo de facto telesno ali duševno nezmožnost za vožnjo, česar pa tudi ne trdi upravni organ. Pač pa se bo tožnikova sposobnost za upravljanje z vozilom s pregledom (ki ga bo opravila za to usposobljena oseba – zdravnik) šele lahko ugotovila. Iz 184. člena ZVCP-1 pa tudi ne izhaja, da bi moral upravni organ hkrati z izkazanim razlogom za sum o morebitni telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila tudi preveriti razumnost ravnanja napotene osebe in ali je ta oseba v tem času uporabljala motorno vozilo, temveč za napotitev na pregled zadostuje zgolj eden izmed zakonskih razlogov.
Namen določbe 184. člena ZVCP-1 je v preventivnem vplivu na odklanjanje nevarnosti v cestnem prometu, ki bi jo lahko povzročila oseba, ki predstavlja povečano tveganje za varno udeležbo v prometu, vendar pa se po presoji sodišča ta preventivni vpliv citirane določbe kaže ravno v zahtevanem izkazovanju taksativno določenih razlogov v tej določbi, ki dajejo podlago za preveritev telesne in duševne zmožnosti za vožnjo imetnika vozniškega dovoljenja.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Zdoh-2 člen 80, 81, 83. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 11, 23.
dohodnina - dohodek iz kapitala - obresti - obresti, prejete od pravne osebe iz Švice - dvojno obdavčenje
Da ne bi prišlo do dvojnega obdavčenja, ima zavezanec pravico uveljavljati odbitek za ustrezni znesek davka od dohodka, ki je bil plačan v Švici. V danem primeru pa tožnik ni niti uveljavljal, niti dokazal, da bi iz naslova v Švici prejetih obresti o omenjeni državi plačal kakršnikoli davek.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
ZDoh-2 člen 80, 81, 83. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1997) člen 11, 23.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dvojno obdavčenje - meddržavni sporazum s Švicarsko konfederacijo - obresti
Da ne bi prišlo do dvojnega obdavčenje, ima zavezanec pravico uveljavljati odbitek za ustrezni znesek davka od dohodka, ki je bil plačan v Švici. V danem primeru pa tožnik ni niti uveljavljal, niti dokazal, da bi iz naslova prejetih obresti v Švici, v omenjeni državi plačal kakršnikoli davek.