Če je tožeča stranka na isti strani letaka citirala vir, iz katerega izhaja njena trditev, da so najcenejši v Sloveniji, potem ji ni mogoče očitati zavajanja, saj je trditev podana ob hkratnem navajanju vira in torej velja ob predpostavki, da ima tudi vir resnične podatke. V inšpekcijskem postopku pa se ni izkazalo, da bi kdorkoli v Sloveniji te artikle prodajal ceneje. Zgolj zaradi enega samega izdelka, pri katerem je bila informacija nesporno nepravilna pa prvostopenjski organ ne more generalno prepovedati poslovne prakse s trditvijo „Najcenejši v Sloveniji!“ za vse izdelke.
Tožeča stranka je v letaku oglaševala cene z že upoštevanim bonusom, zraven pa niso navedene redne cene. Če ni zraven navedene redne cene, kupec ne more enostavno ugotoviti, kako priti do redne cene, saj je potreben opraviti ustrezen izračun, kar pa pomeni zavajajočo opustitev iz 6. člena ZVPNPP.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - odjava TV sprejemnika
Tožnik je sicer podal izjavo, da nima radijskega ali televizijskega sprejemnika, ki pa po svoji vsebini ni bila skladna z vsebino izjave, določene v 4. odstavku 15. člena tedaj veljavnega ZRTVS, niti z vsebino izjave iz 16. člena Pravilnika. Ker je plačevanje RTV prispevka zakonska obveznost in ker zakon določa tudi način oziroma postopek prenehanja obveznosti plačevanja RTV prispevka, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožniku zaradi njegove vsebinsko nepopolne izjave o odjavi sprejemnika naložil plačilo neplačanih RTV prispevkov.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko življenje v Sloveniji
Vojne razmere je kot razlog za upravičeno odsotnost možno upoštevati le, dokler je vojna trajala. Od konca vojne v Bosni in Hercegovini pa do tožnikovega povratka v Republiko Slovenijo je v letu 2007 minilo 11 let, to pa je zelo dolgo obdobje in v tako dolgem času bi se lahko tožnik vrnil v Slovenijo, če bi bil njegov namen, da si življenje ponovno uredi v Republiki Sloveniji. V tem obdobju bi morala biti izkazana določena aktivnost, da si je prizadeval za vrnitev v Slovenijo.
odločba o izbiri koncesionarja - upravni spor - pravni interes za tožbo - stranka, ki je oddala nepopolno vlogo
Tožeča stranka ugotovitvi tožene stranke, da ni vložila popolne vloge, v tožbi ni nasprotovala, zato po presoji sodišča izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na podelitev koncesije ne more posegati v pravico tožeče stranke in ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. Tožeča stranka namreč ob tem, da sama ni vložila popolne vloge, tudi ob morebitni ugotovitvi nezakonitosti odločbe, ne bi mogla doseči, da se ji koncesija podeli.
ZUreP-1 člen 85. ZUS-1 člen 5, 5/4. URS člen 153, 153/4.
predkupna pravica občine na nepremičninah - določitev območja - nezakonitost odloka
Občina bi morala z Odlokom natančno določiti območja izven poselitve, na katerih je predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij, zato da bi bilo meje območij predkupne pravice mogoče prikazati v zemljiškem katastru in jih določiti v naravi, kar bi občini omogočalo zakonito uveljavljanje predkupne pravice, lastnikom zemljišč izven poselitvenih območij pa bi bila dana možnost vedeti, kako je omejena njihova lastninska pravica.
tožba zaradi molka organa - pozneje izdan upravni akt - ustavitev postopka
Ker je tožena stranka med sodnim postopkom izdala nov upravni akt, je bila tožeča stranka, skladno z 2. odstavkom 39. člena ZUS-1 pozvana, da v 15 dneh od dneva poziva sodišču sporoči ali tožbo razširja tudi na nov upravni akt. Tožeča stranka v postavljenem roku sodišču ni sporočila ničesar, zato je postopek ustavilo.
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu
Določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 se po ustaljeni sodni praksi nanaša le na primere, ko organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka nasprotuje odločbi instančnega organa.
Na podlagi 1. odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v pritožbenemu postopku udeležene tudi tiste osebe, ki jim je dal status stranke že prvostopenjski organ.
upravni postopek - nepopolna oziroma nerazumljiva vloga - odločanje na seji senata - pristojnost sodišča
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka z dopisom pozvala tožnika, da svojo vlogo za izločitev ministra za pravosodje dopolni v roku 15 dni. V vlogi ga je pozvala, da navede konkretno zadevo, v kateri zahteva izločitev ministra za pravosodje in tudi opredeli in konkretno navede okoliščine, ki bi izločitev ministra utemeljevale in bi vzbujale dvom v njegovo nepristranost pri odločanju v zadevi. Ker tožnik z odgovorom ni odpravil pomanjkljivosti, je njegovo vlogo zavrgla. Po presoji sodišča je tožena stranka zato pravilno odločila, ko je vlogo tožnika zavrgla na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - finančni položaj prosilca - vrednost premoženja - solastna nepremičnina - vrednost nepremičnine
Tožena stranka je kljub pisni napaki pri vrednosti celotne nepremičnine pravilno izračunala vrednost tožničinega solastniškega deleža do ene četrtine nepremičnine v višini 32.081 EUR. Po navedenem je pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja in se je pri tem oprla na 1. odstavek 12. člena in na 23. člen ZSV. Ugotovila je namreč, da ima tožnica oziroma njena družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
nepoštene poslovne prakse - zavajajoča dejanja - resnične informacije, ki ne zavajajo povprečnega potrošnika
Ker tožnica v svojem oglaševanju navaja to, kar je resnično, in hkrati ne navaja, da so njeni izdelki boljši v primerjavi s končnimi izdelki, se glede na vsebino nepoštene poslovne prakse, reklamni material tožnice ne more šteti kot tak, ki bi pri povprečnem potrošniku odločilno prispeval k odločitvi, da se bo zaradi oglaševanega sporočila odločil za nakup; to pa posledično pomeni, da se njen reklamni material za povprečnega potrošnika ne more šteti kot zavajajoč.
zahteva v upravnem postopku - preizkus zahteve - druga upravna stvar - upravni spor - tožba zaradi molka organa - nova odločba tožene stranke
Predmet tega upravnega spora je le presoja, ali je tožena stranka pravilno štela, da se zahtevek tožnika iz prvega postopka in zahtevek z dne 25. 2. 2008 nanašata na isto dejansko stanje in pravno podlago in da gre za isto upravno stvar, o kateri teče sodni postopek. V predmetni zadevi gre za drugo upravno zadevo v smislu 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, kajti gre za drugačno dejansko podlago, saj je bila predmet presoje v upravnem sporu opr. št. U 2439/2009-22 in X Ips 500/2007 okoliščina, ali je tožnik na dan uveljavitve ZNPosr dne 24. 5. 2003 izpolnjeval zakonske pogoje za nepremičninskega posrednika, med tem ko je tožnik v novi zahtevi uveljavljal, da je na dan uveljavitve ZNPosr-A, to je dne 24. 5. 2006, izpolnjeval izobrazbeni pogoj za nepremičninskega posrednika.
ZSPJS člen 49c, 49c/4. ZDPra člen 51, 51/1. ZUS-1 člen 64, 64/2.
določitev plače državnega pravobranilca - kršitev pravice do napredovanja - dejansko stanje ob izdaji odločbe - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Ker 4. odstavek 49.c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi moral biti tožnik uvrščen v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Ker je bil uvrščen v 50. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS.
Tožniku se plača s prevedbo ne bi smela znižati zaradi varovanja osnovne plače, določene v 49. f členu ZSPJS, prav tako mu po mnenju sodišča ni bila kršena pravica do že doseženih napredovanj, pač pa je bila tožniku po mnenju sodišča kršena pravica do bodočih napredovanj. Ko bi tožnik napredoval v višji plačni razred, bi napredoval le navidezno, zgolj po številki plačnega razreda iz 50. v 51. razred, znesek plače pa bi ostal isti, saj bi praviloma že od vsega začetka moral biti uvrščen v višji plačni razred.
Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo zadeve v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
trošarina - vračilo trošarine - energenti za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije - trošarina za energente za pogon gozdarske mehanizacije - pojem gozdarske mehanizacije
V obravnavani zadevi je sporno, ali je šteti energente za pogon transporterjev traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov kot energente, ki se porabijo za pogon gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) v smislu 54. člena ZTro. Kriterijev za določanje, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po Ztro, po mnenju sodišča ni mogoče iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožnik. Če bi zakonodajalec v navedene ugodnosti želel vključiti tudi energente za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Zato je glede na vsebino 9. odstavka 54. člena ZTro navedeno olajšavo tolmačiti restriktivno, tako, da se ta olajšava nanaša le na traktorje in drugo kmetijsko in gozdno mehanizacijo (enako izhaja tudi iz Poročevalca DZ RS št. 30 z dne 8. maja 1998).
Med strankama ni sporno, da je bila zakupna pogodba sklenjena dne 13. 5. 2005 in je bila tako tožnica dne 30. 6. 2005 zakupnica kmetijskega zemljišča. Na podlagi določbe 57. člena ZDoh-1 je tako tudi davčna zavezanka za plačilo (akontacije) dohodnine iz naslova katastrskega dohodka za zakupljeno zemljišče.
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1. ZJC člen 25, 25/2, 31.
razlastitev - razlastitveni namen - gradnja enostranskega spremljajočega objekta - vrnitev razlaščene nepremičnine - materialni rok za pričetek gradnje objekta - javna korist - načelo sorazmernosti
Rok, kot je postavljen sedaj, ko uresničitev razlastitvenega namena veže na dokončno gradbeno dovoljenje, kar je bodoče negotovo dejstvo, negira element nujnosti razlastitve (posebno v obravnavanem primeru, ko je postopek tekel po 104. členu ZUreP-1). Določba 1. odstavka 102. člena ZUreP-1 obvezuje organ, da določi materialni rok. Materialni rok pa je tisti, ki velja za uveljavitev določenih materialnih pravic (111. člen ZUreP-1 določa, da če razlastitveni upravičenec v roku iz 1. odstavka 102. člena tega zakona ne zagotovi začetka gradnje objekta ali objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, lahko razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnine).
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled še ne pomeni, da tožnik ni sposoben upravljati z vozilom glede na svoje duševno stanje in posledično zdravljenje oziroma, da to že pomeni njegovo de facto telesno ali duševno nezmožnost za vožnjo, česar pa tudi ne trdi upravni organ. Pač pa se bo tožnikova sposobnost za upravljanje z vozilom s pregledom (ki ga bo opravila za to usposobljena oseba – zdravnik) šele lahko ugotovila. Iz 184. člena ZVCP-1 pa tudi ne izhaja, da bi moral upravni organ hkrati z izkazanim razlogom za sum o morebitni telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila tudi preveriti razumnost ravnanja napotene osebe in ali je ta oseba v tem času uporabljala motorno vozilo, temveč za napotitev na pregled zadostuje zgolj eden izmed zakonskih razlogov.
Namen določbe 184. člena ZVCP-1 je v preventivnem vplivu na odklanjanje nevarnosti v cestnem prometu, ki bi jo lahko povzročila oseba, ki predstavlja povečano tveganje za varno udeležbo v prometu, vendar pa se po presoji sodišča ta preventivni vpliv citirane določbe kaže ravno v zahtevanem izkazovanju taksativno določenih razlogov v tej določbi, ki dajejo podlago za preveritev telesne in duševne zmožnosti za vožnjo imetnika vozniškega dovoljenja.
ZMed člen 46, 46/1, 95, 95/1, 95/3, 95/4, 98, 98/5. Metodologija strokovnega nadzorstva radijskih in televizijskih programov (2008) člen 5, 5/1, 16, 16/1, 16/5.
oglaševalska vsebina po ZMed - povezava med vsebino in oddajo - namerna promocija izdelka
Povezava med revijo ... in oddajo ... je jasno in namerno vzpostavljena. Namen oddaje ni zgolj seznanjanje gledalcev s pripravo posameznih jedi, temveč je njen namen pritegniti gledalce k nakupu revije, ki vsebuje recepte za jedi, ki so bile v oddaji pripravljene. Oddaja namenoma promovira izdelek, zato je posledično pravilna opredelitev oddaje, skladno s 5. odstavkom 16. člena Metodologije kot informativno propaganda oddaja.
Peti odstavek 95. člena ZMed ne ureja TV prodaje, temveč specialno ureja prodajno TV okno, zaradi česar določbe na podlagi 4. odstavka 95. člena ZMed, ki urejajo TV prodajo, ni moč upoštevati pri informativno propagandnih oddajah. Razlaga smiselnosti uporabe 95. člena ZMed kot jo razlaga tožeča stranka, da bi morala informativno propaganda oddaja trajati najmanj 15 min., je napačna. Iz 5. odstavka 95. člena ZMed izhaja nasprotno, da mora TV prodaja trajati manj kot 15 min., sicer se tovrstna oddaja opredeli kot prodajno TV okno, ki je opredeljeno kot širši programski sklop TV prodaje. Za informativne programske vsebine, kamor se uvršča oddaja ..., nedvomno velja določba 5. odstavka 98. člena ZMed. Zakon namreč za informativno propagande oddaje ne določa drugače.
Odločba organa prve stopnje, s katero je bil prvič naknadno odmerjen carinski dolg, je bila pravočasno izdana, vendar je bila z odločbo organa druge stopnje odpravljena in vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločitev. Glede na določbo 281. člena ZUP so bile pravne posledice odločbe organa prve stopnje odpravljene, kar pomeni, da o obveznosti plačila carinskega dolga še ni bilo odločeno. V ponovnem postopku pa je bila odločba organa prve stopnje izdana po poteku petletnega roka za naknaden obračun carinskega dolga, kar pomeni, da ni več podlage za obračun.
telekomunikacije - telekomunikacijske storitve - pravica do ugovora zoper odločitev ali ravnanja operaterja - zaračunavanje storitev
Kolikor se tožnica sklicuje na zlorabo njene SIM kartice, se sodišče s toženko strinja, da ni bila dokazana, tudi po presoji sodišča pa tožnica s tem v zvezi varstva ne more zahtevati v postopku na podlagi 92. člena ZEKom.
Sodišče meni, da je obveščanje naročnikov (o novih storitvah, spremembi obstoječih storitev in o navodilih za uporabo posamezne storitve) na spletni strani A. d.d. primeren način obveščanja naročnikov, zato šteje, da se je s spornimi storitvami in njihovo uporabo lahko seznanila tudi tožnica.
ZPNačrt člen 96, 96/3, 103, 103/1. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 95, 95/2, 98, 98/2, 103, 103/1. URS člen 69. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice (2008) člen 9.
uvedba razlastitvenega postopka - razlastitev - javna korist - izkazana javna korist - načelo sorazmernosti
Tudi s potekom roka, iz 2. odstavka 95. člena ZUreP-1, ni prenehala veljavnost prostorskih aktov, tudi v času veljavnosti določbe o roku. S to določbo je bil uveljavljen splošen rok za uveljavljanje zahtev za razlastitev. S prenehanjem veljavnosti določbe 2. odstavka 95. člena ZUreP-1 pa so veljavni prostorski akti, ker je odpadla omejitev vezana na rok, podlaga za uresničitev gradbenih namenov, za katere je potrebna razlastitev.
Urejanje prostora je ustavno dopustno. Uživanje lastninske pravice je zagotovljeno v okviru njene gospodarske socialne ali ekološke funkcije. Lastninska pravica na nepremičninah, ki so predmet razlastitve, je do odvzema oziroma uresničitve gradbenega namena bila tožečim strankam zagotovljena, kot izhaja iz njene dejanske rabe. Uresničitev poslovnih načrtov na nepremičninah pa je vezana na prostorsko načrtovanje in jih brez tega tožeča stranka ne bi mogla uresničiti, niti v obliki kot jo opisuje v tožbi izsiliti, tudi če do obravnavanega posega ne bi prišlo. Ugovor je zato sam po sebi kontradiktoren.
Obravnavane nepremičnine so namenjene za izgradnjo zunanjih površin – delov cest (oziroma zelenic, ki so del ceste), torej za objekt komunalne infrastrukture, ki je del gospodarske javne infrastrukture. Ob tej ugotovitvi pa je nerelevantno, da so športnemu objektu priključeni tudi drugi objekti (trgovine). Organ je bil dolžan presojati zgolj javno korist za razlastitev nepremičnin, ki so v postopku prizadete.
Po obstoječi praksi se pri tehtanju sorazmernosti ne tehta bodočih načrtov razlaščenca. Kot je sodišče navedlo že pri presoji Odloka pa prostorsko načrtovanje tudi ni v rokah tožeče stranke ter je zato tehtanje javne koristi z nekimi bodočimi negotovimi načrti razlaščenca tudi nemožno.