OZ člen 1, 610, 610/1, 610/2. ZKZ člen 19, 19/3, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZUP člen 42, 43, 44.
odobritev pravnega posla - stranke v postopku - predkupni upravičenec - zakupnik - zakupnica kmetijska zemljišča - položaj stranskega udeleženca
Krog oseb, ki se imajo pravico udeleževati postopka za odobritev pravnega posla kot stranke in stranski udeleženci, je določen v 2. odstavku 22. člena ZKZ. To so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom. Zakon priznava pravico udeleževati se postopka osebi, ki je sklenila pravni posel z lastnikom kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, kot (aktivni) stranki (1. odstavek 22. člena ZKZ), in lastniku kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ter osebam, ki so dale pisno izjavo o sprejemu ponudbe v skladu z zakonom (1. odstavek 21. člena ZKZ), in ki glede na to vstopajo v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi kot stranski udeleženci. Tožnica med te osebe ne sodi, ker ni ne pogodbena stranka, niti ni sprejela ponudbe za prodajo predmetne parcele in brez podlage zatrjuje, da bi v postopku za odobritev pravnega posla morala biti udeležena.
inšpekcijski postopek - sklep o zavrženju prošnje za dodatni rok za izpolnitev obveznosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - upravni spor
V konkretnem primeru se izpodbija sklep, s katerim je bila zavržena prošnja za dodatni rok za izpolnitev obveznosti, pri čemer se drugostopenjski organ pri svoji odločitvi sklicuje na 3. odstavek 99. člena ZUP, ki določa, da se lahko rok, ki ga je določila uradna oseba, ki ga je mogoče podaljšati, podaljša na prošnjo prizadete osebe, ki jo mora ta vložiti pred iztekom roka, če so podani opravičeni razloga za podaljšanje. Tak sklep pa je po mnenju sodišča povsem procesne narave, zato glede na določilo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
skrbništvo - postavitev skrbnika - skrbništvo za posebne primere
Glede na določbo 218. člena ZZZDR, ki določa, da mora Center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca, sta po presoji sodišča oba upravna organa preuranjeno odločila o postavitvi skrbnika za poseben primer oziroma v razlogih izpodbijane odločbe nista navedla dovolj utemeljenih razlogov za takšno odločitev.
imenovanje direktorja javnega zavoda - upravni spor - začasna odredba
Neizbranemu kandidatu je učinkovito sodno varstvo iz 49. člena Ustave, ki je v postopkih imenovanja direktorja javnega zavarovana prav z določbo 36. člena ZZ, v upravnem sporu zagotovljeno s priznanjem aktivne legitimacije tudi za vložitev tožbe zoper odločbo o imenovanju, ki enako kot obvestilo o izidu razpisa, temelji na odločitvi o izbiri kandidata. Sodišče je pri odločanju o tožbi z vidika uporabe določbe ZUS-1 omejeno le v pogledu možnosti odločanja v sporu polne jurisdikcije. Tako ni slediti stališču tožnika, da bi v primeru pozitivne odločitve sodišča funkcije in delovnega razmerja direktorja ne mogel več nastopiti. Drugih škodljivih posledic, ki naj bi se s predlagano začasno odredbo preprečile, pa tožnik niti ne zatrjuje.
Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da tožnik do dneva, ko mu je bila vročena izpodbijana odločba, ni vedel, da bi moral predložiti dokazila za svojega sina, saj k temu ni bil pozvan, zato je to potrdilo predložil šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 108/1, 343, 343/4.
pritožba - nedovoljena pritožba - začasna odredba - postulacijska sposobnost - upravni spor
Ker je tožnik sam vložil pritožbo ter v pritožbi ni niti izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Na podlagi določbe 336. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato sodišče tožnika k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, na podlagi 1. odstavka 108. člena ZPP ni pozivalo, ampak je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - opcija - nadomestilo za ustanovitev opcije - prejemek v naravi
Premije oziroma nadomestila za prodajo oziroma ustanovitev opcij spadajo med osebne prejemke, ki so obdavčeni z dohodnino na podlagi določbe 4. alineje 1. odstavka 15. člena ZDoh.
ZUS-1 člen 96, 96/1, 96/1-1, 96/2, 96/3, 96/3-1, 96/3-2, 96/3-5, 96/3-9, 100, 100/1. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3.
obnova postopka - ugotavljanje dejanskega stanja - odločitev na podlagi dejanskega stanja - ugotavljanje dejanskega stanja v upravnem postopku
Predlagateljica ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo sodnega postopka vsaj verjeten (saj sodišče v tem postopku ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, na katero bi oprlo svojo sodbo, in ki bi ga bilo glede na nova dejstva in nove dokaze mogoče ugotoviti drugače ter spor rešiti za predlagateljico ugodneje), je sodišče na podlagi 1. odstavka 100. člena ZUS-1 njen predlog za obnovo postopka moralo zavreči.
pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve
Tožnik je vlogo za brezplačno pravno pomoč vložil po preteku roka, določenega za plačilo predujma za sodnega izvedenca, zato se šteje, da je od dokaznega predloga odstopil, kar pomeni, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.
Po presoji sodišča je potrebno v primeru, ko sodi v okvir istega kmetijskega gospodarstva dvoje ali več hlevov, obstoj zadostnih skladiščnih kapacitet za živinska gnojila presojati na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva, kolikor razdalja med hlevi ni velika oz. kolikor se hlevi nahajajo v bližini drug drugega. Zato bi morala upravna organa pri odločanju v obravnavani zadevi obstoj zadostnih skladiščnih kapacitet presojati z vidika tožnikovega kmetijskega gospodarstva kot celote, kar pomeni, da bi bilo potrebno pri izračunu obstoječih skladiščnih kapacitet upoštevati tudi kapacitete, za katere tožnik trdi, da se nahajajo v oddaljenosti zgolj 150 metrov od najetega hleva.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 2, 3, 33.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih - pogoji za pridobitev plačil - spoštovanje načel dobre kmetijske prakse pri gnojenju - letni gnojilni načrt
Upravičenci, ki željo pridobiti plačila, po Programu za razvoj podeželja 2004-2006 in Uredbi PRP morajo izpolnjevati s predpisi določene pogoje, to pa je tudi izdelan gnojilni načrt. Ker tožnik gnojilnega načrta ni imel, pogojev za pridobitev sredstev po Programu za razvoj podeželja za RS 2004-2006 in Uredbi PRP ni izpolnjeval.
ZUP člen 238, 238/3. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 36, 36/1-2, 36/1-3.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - uveljavljanje zahtevka za izvajanje EU standardov Nitratna direktiva - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - izgradnja potrebnih skladiščnih kapacitet - pritožbena novota
Dejstvo, da je bila ena od krav po zatrjevanju tožnika v času inšpekcijskega pregleda že v postopku prodaje, na odločitev v zadevi ne more imeti vpliva, saj se je tožnik s podpisom na vlogi (obrazec K) zavezal, da bodo z izgradnjo gnojišča in jame za gnojevko na kmetijskem gospodarstvu, glede na vsakokratni stalež živali, ves čas na voljo zadostne skladiščne kapacitete za živinska gnojila.
V pritožbi in v upravnem sporu zatrjevano dejstvo, da tožnik del živali med letom pase, predstavlja novo dejstvo, ki ga je tožnik imel možnost uveljavljati že v postopku na prvi stopnji (bodisi v vlogi na obrazcu K-1 ali pa kasneje ob inšpekcijskem pregledu), pa te možnosti ni izkoristil, za kar tudi ni navedel nobenega razloga (3. odstavek 238. člena ZUP). Teh tožbenih trditev zato pri presoji zakonitosti izpodbijane prvostopne odločbe ni bilo mogoče upoštevati.
vrnitev akontacije dohodnine - upravni spor - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Ker je bila v obravnavanem primeru tožba zaradi molka vložena prezgodaj, to je, še preden je tožeča stranka pri organu druge stopnje vložila zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, jo je moralo sodišče s sklepom zavreči.
ZMZ člen 43, 43/2, 51, 51/1, 51/1-1, 51/4, 59, 59/1, 59/1-3. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 214/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcem za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Smiselna uporaba ZTuj-1 v postopkih odločanja po ZMZ ne pomeni, da bi v vsakem primeru veljalo (ne glede na specifične okoliščine konkretnega primera), da mora prosilec izkazati istovetnost z dokumenti iz 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, sicer so izpolnjeni pogoji za omejitev osebne svobode. ZMZ takšne smiselne uporabe določb ZTuj-1 ne zahteva zaradi narave azilnih postopkov, saj je lahko okoliščina, da je oseba pobegnila iz izvorne države na nezakonit način in brez uradnih dokumentov, posledica resničnega preganjanja. Po drugi strani pa lahko okoliščina, da je oseba zapustila izvorno državo na zakonit način in z uradnimi dokumenti element, ki ne govori v prid verodostojnosti prosilca za azil. Zato se sodišče strinja s tožnikom, da bi razlaga 2. odstavka 43. člena ZMZ, ki bi izhajala iz tega, da mora prosilec vedno izkazovati istovetnost z dokumenti iz 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, sicer so izpolnjeni pogoji za omejitev osebne svobode, brez objektivne in upravičene podlage diskriminirala verodostojne begunce v razmerju do tistih oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito iz razlogov, ki nimajo podlage v določilih Ženevske konvencije oziroma ZMZ. V obravnavani zadevi tožena stranka dvoma v zatrjevano istovetnost tožnika ni utemeljila z ničemer drugim kot z dejstvom, da ni predložil dokumenta iz 75. člena ZTuj-1. Z verodostojnostjo tožnika o tem, zakaj nima s seboj dokumenta v smislu 75. člena ZTuj-1, se tožena stranka sploh ni ukvarjala.
Izpodbijani akt je nezakonit, kar zadeva uporabo prostega preudarka glede odločitve, da se prosilcu omeji osebna svoboda v Centru za tujce in ne v Azilnem domu. Obrazložitev prostega preudarka za izvajanje izrečenega ukrepa je v izpodbijanem sklepu nezadostna in zato tudi nezakonita, ker tožena stranka ni navedla, zakaj je cilj predmetnega ukrepa možno uresničiti le v Centru za tujce, ne pa tudi v Azilnem domu. Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča vprašanje, ali tožena stranka omejuje osebno svobodo v Azilnem domu ali v Centru za tujce, ni stvar avtonomne odločitve tožene stranke, ampak je lahko predmet sodnega preizkusa.
Ker v obravnavani zadevi sodišče o stvari doslej še ni pravnomočno odločilo, saj je bila zoper sodbo opr. št. I U 144/2010-14 z dne 19. 5. 2010 vložena pritožba tožene stranke, je po umiku tožbe sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s tem sklepom ustavilo.
zahteva v upravnem postopku - preizkus zahteve - druga upravna stvar - upravni spor - tožba zaradi molka organa - nova odločba tožene stranke
Predmet tega upravnega spora je le presoja, ali je tožena stranka pravilno štela, da se zahtevek tožnika iz prvega postopka in zahtevek z dne 25. 2. 2008 nanašata na isto dejansko stanje in pravno podlago in da gre za isto upravno stvar, o kateri teče sodni postopek. V predmetni zadevi gre za drugo upravno zadevo v smislu 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, kajti gre za drugačno dejansko podlago, saj je bila predmet presoje v upravnem sporu opr. št. U 2439/2009-22 in X Ips 500/2007 okoliščina, ali je tožnik na dan uveljavitve ZNPosr dne 24. 5. 2003 izpolnjeval zakonske pogoje za nepremičninskega posrednika, med tem ko je tožnik v novi zahtevi uveljavljal, da je na dan uveljavitve ZNPosr-A, to je dne 24. 5. 2006, izpolnjeval izobrazbeni pogoj za nepremičninskega posrednika.
nepoštene poslovne prakse - zavajajoča dejanja - resnične informacije, ki ne zavajajo povprečnega potrošnika
Ker tožnica v svojem oglaševanju navaja to, kar je resnično, in hkrati ne navaja, da so njeni izdelki boljši v primerjavi s končnimi izdelki, se glede na vsebino nepoštene poslovne prakse, reklamni material tožnice ne more šteti kot tak, ki bi pri povprečnem potrošniku odločilno prispeval k odločitvi, da se bo zaradi oglaševanega sporočila odločil za nakup; to pa posledično pomeni, da se njen reklamni material za povprečnega potrošnika ne more šteti kot zavajajoč.
dodelitev službenega stanovanja v najem - stvarna pristojnost - kršitev pravil postopka - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti
ZUP določa, da sme organ vlogo zavreči šele, če ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, kar pomeni, da mora preden zavrže vlogo storiti vse, da ugotovi, kateri organ je zanjo pristojen. V predmetni zadevi pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je Komisija pred njegovo izdajo poskušala ugotoviti, ali je pristojen za odločanje o tožničini pritožbi kakšen drug organ in kateri.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - odjava TV sprejemnika
Tožnik je sicer podal izjavo, da nima radijskega ali televizijskega sprejemnika, ki pa po svoji vsebini ni bila skladna z vsebino izjave, določene v 4. odstavku 15. člena tedaj veljavnega ZRTVS, niti z vsebino izjave iz 16. člena Pravilnika. Ker je plačevanje RTV prispevka zakonska obveznost in ker zakon določa tudi način oziroma postopek prenehanja obveznosti plačevanja RTV prispevka, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožniku zaradi njegove vsebinsko nepopolne izjave o odjavi sprejemnika naložil plačilo neplačanih RTV prispevkov.