industrijska lastnina - registracija znamke - podobnost znamk - podobnost blaga - verjetnost zmede v javnosti
Pogoj za zavrnitev ugovora po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 je kumulativno podana taka podobnost znaka prijavljene in predhodne znamke ter blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, zaradi katere obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Vendar pa pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih.
davek od dobička pravnih oseb - prihodki - vrednost zalog - zmanjšanje vrednosti zalog - reklamacija kupca
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje vrednosti zalog po stanju na dan 31. 12. 1997 oziroma vprašanje utemeljenosti zmanjšanja vrednosti zalog, ki ga tožeča stranka utemeljuje z reklamacijo kupca. Sama vsebina reklamacijskega zapisnika (kot je povzeta v izpodbijani odločbi) tudi po presoji sodišča ne predstavlja zadostne podlage za sklep, da gre za zalogo, ki je brez vsakršne vrednosti, kot trdi tožeča stranka. Že iz zapisnika namreč izhaja, da zavrnitev prevzema s strani kupca ni dokončna. Navedeno, neizkazano trditev tožeče stranke pa negirajo tudi poslovni dogodki, nastali v letu 1998.
Vloga ni v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte, in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Ker se je prijavljeni projekt že zaključil, mu iz tega naslova sredstva ne pripadajo.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - navidezen pravni posel
Izdajatelji računov za tožnika niso opravili zaračunanih storitev, od katerih je tožnik odbil vstopni DDV. V konkretnem primeru je šlo za navidezne pravne posle, tožnik pa ni uspel dokazati nasprotnega, zato iz naslova prejetih računov nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZUS-1 člen 29, 29/3. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/3, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-4, 153/2-3.
položaj stranke v upravnem sporu - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - sposobnost biti stranka - prekinitev postopka - industrijska lastnina - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika
Po 4. točki 1. odstavka 153. člena ZUP se postopek prekine, če so za stranko upravnega postopka nastopile pravne posledice stečajnega postopka, ter prekinitev traja, dokler ne vstopi v postopek kot zastopnik stranke stečajni upravitelj (3. točka 2. odstavka tega člena). Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe pa izhaja, da organ tako ni postopal, pač pa je, namesto da bi (ex lege) postopek prekinil, izdal izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem tožniku dal možnost, da se po zakonitem zastopniku izjavi v zadevi (ali da zahtevo za vpis spremembe v register umakne – v tožbi namreč navaja, saj pred izdajo odločbe ni imel možnosti izjaviti se v zadevi, da zahtevi za vpis spremembe nasprotuje).
V konkretnem primeru ima izpodbijani prvostopni sklep take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, saj obrazložitve sploh ne vsebuje, pač pa se obrazložitev glasi: „Dopis utemeljitve priložen“. Tožena stranka v izpodbijanem prvostopnem upravnem aktu ni navedla, da bi pri izdaji izpodbijanega sklepa sploh uporabila postopkovna pravila ZUP, čeprav bi jih morala (2. odstavek 3. člena ZUP).
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. Izpodbijani akt zato ne izpolnjuje materialnega kriterija za akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, ob tem pa tudi ne gre za katerega od aktov, ki jih je po izrecni določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, čeprav nimajo narave upravnega akta.
ZJC člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/2, 51, 51/2, 51/6. ZUP člen 138, 138/1, 214.
javna cesta - izredni prevoz - upravni postopek - obrazložitev odločbe - zahtevek stranke
O izrednem prevozu, za katerega je potrebno posebno dovoljenje, je mogoče v skladu z 2. odstavkom 51. člena ZJC govoriti zgolj tedaj, če so s tem prevozom presežene omejitve, ki jih predpisi postavljajo za splošno rabo javnih cest.
Tožena stranka bi morala pred izdajo zavrnilne odločbe na ustrezen način razčistiti, kaj tožeča stranka sploh zahteva in na katere dejanske okoliščine opira svoj zahtevek, k čemur jo zavezuje določba 1. odstavka 138. člena ZUP, po kateri je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
ZBPP člen 30, 30/6. ReNPSV06-10 člen OT. Odvetniška tarifa (2003) člen 1, 1/1. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 10.
brezplačna pravna pomoč - višina nagrade odvetniku - preložitev obravnave po oklicu naroka - odvetniška tarifa
Ker iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je bila glavna obravnava oklicana, po oklicu in ugotovitvi navzočnosti pa je bil sprejet sklep, da se glavna obravnava odloži, bi morala biti tožeči stranki nagrada priznana v skladu z 9. točko tar. št. 10 OT.
premestitev obsojenca - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - odločanje po prostem preudarku - negativno mnenje zavoda k premestitvi
O premestitvi določa direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu (1. odstavek 79. člen ZIKS-1).
V konkretnem primeru je ZPKZ, kamor naj bi bil tožnik na podlagi lastnega predloga premeščen, k njegovi predlagani premestitvi podal negativno mnenje.
Tožena stranka je v skladu s podatki v listinah predloženega upravnega spisa ugotovila, da ima tožnik oziroma njegova družina premoženje, ki nedvomno presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je v času odločanja tožene stranke znašal 13.608,00 EUR. Tožnik je namreč že v svoji v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel (in tega niti v tožbi ne izpodbija), da je njegova žena lastnica zazidljive nepremičnine, katere vrednost presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto korist, sodišče s sklepom zavrže tožbo že ob njenem predhodnem preizkusu. To je razlog, na katerega mora, med drugimi sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Stranka ima pravni interes za sodno varstvo v upravnem sporu zaradi odprave izpodbijanega akta, ki se po vsebini nanaša na dovolitev izvedbe javne prireditve, samo dokler javna prireditev ni končana. Od dneva, ko je prireditev končana, si stranka svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom priglasitve javne prireditve ne more več izboljšati na podlagi tožbe zaradi presoje zakonitosti upravnega akta.
Dejstvo, da je tožnica vložila vlogo za spremembo namembnosti zemljišča in da je občina pričela z izdelavo občinskega prostorskega načrta, v ničemer ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, saj je za presojo zakonitosti izrečenega ukrepa odločilno le, da bi tožnica morala za izvedeno gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje.
zadruga kot denacionalizacijski upravičenec - zadružna zveza - vrnitev zadružnega premoženja - meddržavna pogodba - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško
Podpisana in ratificirana meddržavna pogodba v ničemer ne ovira ali onemogoča odločanja o zahtevkih vlagateljev za vračilo premoženja zadružne organizacije v skladu z določbami Zakona o zadrugah. Po navedenem zakonu se vrača premoženje zadružnih organizacij in med drugim tudi premoženje zadružnih zvez, za kar gre v navedeni zadevi. Iz listin v upravnih spisih je razvidna pravna kontinuiteta zadružnih podjetij, na katera je bilo preneseno oziroma vloženo obravnavano premoženje.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. Izpodbijani akt zato ne izpolnjuje materialnega kriterija za akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, ob tem pa tudi ne gre za katerega od aktov, ki jih je po izrecni določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, čeprav nimajo narave upravnega akta.
ZGO-1 člen 157, 157/1, 157/5. ZUP člen 147, 147/1, 147/3.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - pravnomočna inšpekcijska odločba - odmera nadomestila za degradacijo in uzurpacijo zemljišča
Z inšpekcijsko odločbo je bilo tožniku naloženo, da mora odstraniti nelegalno zgrajen šotor v celoti in vzpostaviti prejšnje stanje, kar pomeni, da se ukrep nanaša na celoten in ne le na del šotora. Gre za enovit inšpekcijski ukrep, pri katerem upravni organ ni imel nobene zakonske podlage, da bi pri odmeri nadomestila za nelegalnega štel le del objekta. Je pa pri odmeri pravilno upošteval, da je bil del objekta zgrajen na kmetijskem zemljišču, del pa na zazidljivem zemljišču, zato je bila tudi višina temu primerno obračunana.
Določilo 4. člena in 1. odstavka 15. člena Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda je mogoče smiselno razlagati izključno tako, da se obveznost priklopa na kanalizacijsko omrežje nanaša na objekte (oziroma njihove lastnike), pri katerih lahko prihaja do odvajanja odpadnih voda glede na njihovo namembnost, pri tem pa ni pomemben dejanski obseg tega odvajanja.
ZGO-1 člen 56, 56/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 19.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - enostavni objekti
Ker s pogodbo ni mogoče na drugega prenesti pravice, ki je sklenitelj pogodbe nima, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je svojo odločitev o tem, ali ima tožeča stranka pravico graditi na predmetnem zemljišču, oprla na ugotovitve o tem, ali ima tako pravico na tem zemljišču oseba, od katere naj bi tožeča stranka to pravico pridobila s predloženo najemno pogodbo.
Ne more biti dvoma, da so izjeme v 3. odstavku 1. člena ZGO-1 določene iz razloga, ker gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah (naravne in druge nesreče, izredno ali vojno stanje), ko se zahteva in pričakuje nujno (torej tudi hitro) ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Po določilih 1. in 5. odstavka 88. člena KZ-1 sta določena dva zakonska pogoja za izrek pogojnega odpusta, in sicer je kot prvi pogoj predvsem določena minimalna doba prestane kazni zapora, na drugem mestu pa je zakonodajalec določil kot pogoj utemeljeno pričakovanje, da obsojenec ne stori novega kaznivega dejanja. Tožena stranka je odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, ker ni še prestal polovice kazni.