ZUS-1 člen 29, 29/3. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/3, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-4, 153/2-3.
položaj stranke v upravnem sporu - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - sposobnost biti stranka - prekinitev postopka - industrijska lastnina - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika
Po 4. točki 1. odstavka 153. člena ZUP se postopek prekine, če so za stranko upravnega postopka nastopile pravne posledice stečajnega postopka, ter prekinitev traja, dokler ne vstopi v postopek kot zastopnik stranke stečajni upravitelj (3. točka 2. odstavka tega člena). Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe pa izhaja, da organ tako ni postopal, pač pa je, namesto da bi (ex lege) postopek prekinil, izdal izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem tožniku dal možnost, da se po zakonitem zastopniku izjavi v zadevi (ali da zahtevo za vpis spremembe v register umakne – v tožbi namreč navaja, saj pred izdajo odločbe ni imel možnosti izjaviti se v zadevi, da zahtevi za vpis spremembe nasprotuje).
ZDDPO člen 10, 10/3. ZPD člen 26, 26/2, 45. ZDDV člen 8, 21, 21/3. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 5, 5-8, 32, 33. SRS (1993) standard 5.5.
davek iz dejavnosti - prihodki - transferne cene - odhodki - odpis terjatev - prometni davek - davek na promet storitev - DDV - registracija za DDV
Stališče tožnika, da podlage za ugotavljanje prihodkov ni, ker najemnine dejansko ni zaračunaval, je zmotno. Po določbi 3. odstavka 10. člena ZDDPO se pri ugotavljanju prihodkov upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar najmanj do višine povprečnih tržnih cen. Upoštevajo se torej cene, ki bi veljale, kolikor bi bila pogodba sklenjena pod normalnimi tržnimi pogoji, torej prav prihodki, ki jih zavezanec v razmerju s povezano osebo dejansko ne doseže. Od tako ugotovljenih prihodkov pa se tožniku utemeljeno in skladno z ZPD in ZDDV obračuna in naloži v plačilo davek na promet storitev oziroma DDV.
Tožnik terjatev ni izkazal s predpisano evidenco - popisom terjatev in mu odpisa že iz tega razloga ni mogoče priznati. Ker predstavljajo ostali podatki in navedbe v zvezi s terjatvami (izdani računi in drugo) le posreden dokaz o obstoju terjatev, so njegove navedbe o uničenju računov, ki so bili podlaga za odpis, brezpredmetne.
Oseba, ki se mora registrirati za DDV na podlagi zakona, je „davčni zavezanec“, ki mora plačati davek od vsega opravljenega prometa blaga oziroma storitev, pri čemer ni pomembno ali je vpisana v register zavezancev za DDV ali ne. Neregistrirana oseba namreč ni izključena iz sistema DDV le zato, ker se za vpis ni prijavila. Takšna oseba pa ne sme izdati računov z izkazanim DDV, zato prejemnik računa ne more odbiti oziroma zahtevati vračila vstopnega DDV.
davek od dobička pravnih oseb - prihodki - vrednost zalog - zmanjšanje vrednosti zalog - reklamacija kupca
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje vrednosti zalog po stanju na dan 31. 12. 1997 oziroma vprašanje utemeljenosti zmanjšanja vrednosti zalog, ki ga tožeča stranka utemeljuje z reklamacijo kupca. Sama vsebina reklamacijskega zapisnika (kot je povzeta v izpodbijani odločbi) tudi po presoji sodišča ne predstavlja zadostne podlage za sklep, da gre za zalogo, ki je brez vsakršne vrednosti, kot trdi tožeča stranka. Že iz zapisnika namreč izhaja, da zavrnitev prevzema s strani kupca ni dokončna. Navedeno, neizkazano trditev tožeče stranke pa negirajo tudi poslovni dogodki, nastali v letu 1998.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - uporaba materialnega prava - neupoštevanje stališč sodišča
S tem, da tudi v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, kot izhajajo iz sodbe opr. št. U 2398/2006-17 z dne 9. 1. 2008, tožena stranka ni ravnala v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. Sodišče je moralo tožbi že zaradi navedenega razloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter se zato niti ni spuščalo v podrobnejšo presojo tožbenih ugovorov.
državni pravobranilec - določitev plače državnega pravobranilca - uporaba predhodnih določb zakona - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Državni pravobranilci bi morali biti uvrščeni v tiste plačne razrede iz priloge 1 ZSPJS, ki so po vrednosti najbližji nominalnim zneskom osnovne plače.
Sodišče izpodbijane odločbe ni odpravilo in ni vrnilo zadeve v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
V konkretnem primeru ima izpodbijani prvostopni sklep take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, saj obrazložitve sploh ne vsebuje, pač pa se obrazložitev glasi: „Dopis utemeljitve priložen“. Tožena stranka v izpodbijanem prvostopnem upravnem aktu ni navedla, da bi pri izdaji izpodbijanega sklepa sploh uporabila postopkovna pravila ZUP, čeprav bi jih morala (2. odstavek 3. člena ZUP).
ZGO-1 člen 56, 56/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 19.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - enostavni objekti
Ker s pogodbo ni mogoče na drugega prenesti pravice, ki je sklenitelj pogodbe nima, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je svojo odločitev o tem, ali ima tožeča stranka pravico graditi na predmetnem zemljišču, oprla na ugotovitve o tem, ali ima tako pravico na tem zemljišču oseba, od katere naj bi tožeča stranka to pravico pridobila s predloženo najemno pogodbo.
ZJC člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/2, 51, 51/2, 51/6. ZUP člen 138, 138/1, 214.
javna cesta - izredni prevoz - upravni postopek - obrazložitev odločbe - zahtevek stranke
O izrednem prevozu, za katerega je potrebno posebno dovoljenje, je mogoče v skladu z 2. odstavkom 51. člena ZJC govoriti zgolj tedaj, če so s tem prevozom presežene omejitve, ki jih predpisi postavljajo za splošno rabo javnih cest.
Tožena stranka bi morala pred izdajo zavrnilne odločbe na ustrezen način razčistiti, kaj tožeča stranka sploh zahteva in na katere dejanske okoliščine opira svoj zahtevek, k čemur jo zavezuje določba 1. odstavka 138. člena ZUP, po kateri je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
Če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto korist, sodišče s sklepom zavrže tožbo že ob njenem predhodnem preizkusu. To je razlog, na katerega mora, med drugimi sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Stranka ima pravni interes za sodno varstvo v upravnem sporu zaradi odprave izpodbijanega akta, ki se po vsebini nanaša na dovolitev izvedbe javne prireditve, samo dokler javna prireditev ni končana. Od dneva, ko je prireditev končana, si stranka svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom priglasitve javne prireditve ne more več izboljšati na podlagi tožbe zaradi presoje zakonitosti upravnega akta.
Ne more biti dvoma, da so izjeme v 3. odstavku 1. člena ZGO-1 določene iz razloga, ker gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah (naravne in druge nesreče, izredno ali vojno stanje), ko se zahteva in pričakuje nujno (torej tudi hitro) ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. Izpodbijani akt zato ne izpolnjuje materialnega kriterija za akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, ob tem pa tudi ne gre za katerega od aktov, ki jih je po izrecni določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, čeprav nimajo narave upravnega akta.
Dejstvo, da je tožnica vložila vlogo za spremembo namembnosti zemljišča in da je občina pričela z izdelavo občinskega prostorskega načrta, v ničemer ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, saj je za presojo zakonitosti izrečenega ukrepa odločilno le, da bi tožnica morala za izvedeno gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje.
premestitev obsojenca - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - odločanje po prostem preudarku - negativno mnenje zavoda k premestitvi
O premestitvi določa direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu (1. odstavek 79. člen ZIKS-1).
V konkretnem primeru je ZPKZ, kamor naj bi bil tožnik na podlagi lastnega predloga premeščen, k njegovi predlagani premestitvi podal negativno mnenje.
Določilo 4. člena in 1. odstavka 15. člena Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda je mogoče smiselno razlagati izključno tako, da se obveznost priklopa na kanalizacijsko omrežje nanaša na objekte (oziroma njihove lastnike), pri katerih lahko prihaja do odvajanja odpadnih voda glede na njihovo namembnost, pri tem pa ni pomemben dejanski obseg tega odvajanja.
Tožena stranka je v skladu s podatki v listinah predloženega upravnega spisa ugotovila, da ima tožnik oziroma njegova družina premoženje, ki nedvomno presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je v času odločanja tožene stranke znašal 13.608,00 EUR. Tožnik je namreč že v svoji v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel (in tega niti v tožbi ne izpodbija), da je njegova žena lastnica zazidljive nepremičnine, katere vrednost presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Po določilih 1. in 5. odstavka 88. člena KZ-1 sta določena dva zakonska pogoja za izrek pogojnega odpusta, in sicer je kot prvi pogoj predvsem določena minimalna doba prestane kazni zapora, na drugem mestu pa je zakonodajalec določil kot pogoj utemeljeno pričakovanje, da obsojenec ne stori novega kaznivega dejanja. Tožena stranka je odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, ker ni še prestal polovice kazni.
CZ člen 62, 146, 146/1, 146/1-b, 154, 154/1, 154/1-a, 154/4. Uredba o izvajanju liste D Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu (1997) člen 6, 6/3-1, 6/3-2, 6/5. Uredba o izvajanju liste D Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu (1997) člen 6, 6/3-1, 6/3-2, 6/5.
naknaden obračun carinskega dolga - brezcarinski uvoz - Tržaški sporazum o maloobmejnem prometu - lokalna trgovinska izmenjava
Iz listin v upravnih spisih izhaja, da se je blago ob prijavi v postopek sprostitve v prost promet že nahajalo na carinskem območju RS, zato ni bil izpolnjen pogoj za carinsko oprostitev po 1. členu Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu, to je, da se je blago dejansko izvozilo in prodalo iz obmejne cone Trsta.
ZGO-1 člen 50, 50/1, 50/3. ZON člen 105, 105/1, 1, 1/1, 53, 54.
naravovarstveno soglasje - predmet postopka za izdajo naravovarstvenega soglasja - legalizacija objekta
Predmet postopka za izdajo naravovarstvenega soglasja je skladnost projektnih rešitev, torej rešitev, kot so opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, z naravovarstvenimi pogoji.
zadruga kot denacionalizacijski upravičenec - zadružna zveza - vrnitev zadružnega premoženja - meddržavna pogodba - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško
Podpisana in ratificirana meddržavna pogodba v ničemer ne ovira ali onemogoča odločanja o zahtevkih vlagateljev za vračilo premoženja zadružne organizacije v skladu z določbami Zakona o zadrugah. Po navedenem zakonu se vrača premoženje zadružnih organizacij in med drugim tudi premoženje zadružnih zvez, za kar gre v navedeni zadevi. Iz listin v upravnih spisih je razvidna pravna kontinuiteta zadružnih podjetij, na katera je bilo preneseno oziroma vloženo obravnavano premoženje.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. Izpodbijani akt zato ne izpolnjuje materialnega kriterija za akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, ob tem pa tudi ne gre za katerega od aktov, ki jih je po izrecni določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, čeprav nimajo narave upravnega akta.