ZBPP člen 11, 12, 13, 31, 31a. ZSV člen 27a, 27a/2, 27a/5.
brezplačna pravna pomoč - pristojni organ za odločanje o prošnji - finančni položaj prosilca - ugotavljanje višine lastnega dohodka - rubež
Na podlagi 2. odstavka 27. a člena ZSV se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, medtem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči. Zato se rubeži ne morejo upoštevati.
Za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč je pristojen organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. V zadevah upravnih sporov je pristojni organ za BPP pri Upravnem sodišču (3. alinea 1. odstavka 31. a člena ZBPP).
ZDoh-1 člen 106, 106/4. ZPIZ-1 člen 397. ZDoh-2 člen 112, 112/4.
dohodnina - davčna olajšava - osebna olajšava - nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače
Po določbi 4. odstavka 106. člena ZDoh-1 se rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 % odmerjenega nadomestila. Sodišče se strinja s stališčem, da se navedena določba, ob njeni pravilni razlagi, nanaša le na prejemnike nadomestila po rednih določbah ZPIZ-1 in ne prejemnike, ki jim je bilo nadomestilo priznano na podlagi določb ZPIZ, pa čeprav z uporabo prehodnih določb ZPIZ-1. Da je temu tako, dodatno potrjuje tudi ureditev obravnavane olajšave v 4. odstavku 112. člena ZDoh-2, po katerem se za nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja ne šteje nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga izplačuje delodajalec v skladu s 397. členom ZPIZ-1. Gre za jasnejšo določbo, s katero pa se ureditev olajšave iz prej veljavnega ZDoh-1 vsebinsko ne spreminja.
ZUS-1 člen 17, 17/4. ZUP člen 43, 43/1, 44. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop do podatkov - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - informacijski pooblaščenec
Določilo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 velja v primerih, ko je organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka in kot tožnik nasprotuje odločbi instančnega organa. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisni organ in v odnosu do tožnika ne gre za hierarhičen sistem rednega upravnega postopka.
Tožena stranka je določila delni dostop do Pravilnika, ker je upoštevala, da bi razkritje podatkov pomenilo varnostno tveganje in bi lahko povzročilo tudi motnje pri dejavnosti tožnika. Pri pregledu Pravilnika s prekritimi deli pa sodišče lahko sledi stališču tožene stranke, da s prekritimi deli Pravilnik ne more resno ogroziti procesa odločanja tožnika.
ZDoh-1 člen 106, 106/4. ZDoh-2 člen 112, 112/4. ZPIZ-1 člen 397.
dohodnina - davčna olajšava - osebna olajšava - nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom invalidu 2. kategorije
Po določbi 4. odstavka 106. člena ZDoh-1 se rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 % odmerjenega nadomestila. Sodišče se strinja s stališčem, da se navedena določba, ob njeni pravilni razlagi, nanaša le na prejemnike nadomestila po rednih določbah ZPIZ-1 in ne prejemnike, ki jim je bilo nadomestilo priznano na podlagi določb ZPIZ, pa čeprav z uporabo prehodnih določb ZPIZ-1. Da je temu tako, dodatno potrjuje tudi ureditev obravnavane olajšave v 4. odstavku 112. člena ZDoh-2, po katerem se za nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja ne šteje nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga izplačuje delodajalec v skladu s 397. členom ZPIZ-1. Gre za jasnejšo določbo, s katero pa se ureditev olajšave iz prej veljavnega ZDoh-1 vsebinsko ne spreminja.
subvencija - subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - pogoji za dodelitev subvencije - prodajna pogodba - izročilna pogodba
Po določbi 26.e člena ZNSVS pripada subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti tisti mladi družini, ki ima sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006, če izpolnjuje pogoje iz ZNSVS. Ker gre za dodeljevanje subvencij iz javnih sredstev, je treba navedeno določbo restriktivno tolmačiti. V danem primeru tožnica v postopku ni predložila prodajne pogodbe, marveč izročilno pogodbo, katere pravna narava je povsem drugačna. Dejstvo, da je izplačala določena finančna sredstva preostalima dednima upravičenkama, za kar je najela kredit, na pravilnost izpodbijane odločbe nima vpliva.
Tožnik ni izpolnil pogoja za opravljanje prometa z uvoženim blagom kot z ekstra lahkim kurilnim oljem EL, saj ni dokazal tega, kar se od njega zahteva po 1. točki Opomb k tarifni št. 5 TPD, da je derivate obarval z jasno rdečo barvo, preden jih je dostavil naročniku in s tem ni izpolnil zakonske obveznosti za nižjo davčno stopnjo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vsebinski pogoj - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V okviru ugotavljanja izpolnjevanja vsebinskega (objektivnega) pogoja se je tožena stranka morala ukvarjati tudi z ugotavljanjem dejstev in okoliščin zadeve, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Pri tem je presojala zgolj, ali je izkazana verjetnost uspeha v tem postopku, in se ni spuščala v meritorno sodno odločanje.
ZDVGOMP člen 1, 12, 16, 21. ZNDM-2 člen 1, 21, 22. URS člen 69.
razlastitev - javni interes za razlastitev - graditev objektov na mejnih prehodih
Glede na pomen nalog pristojnih organov, ki jih ti imajo po določbah ZNDM-2 in ustreznih predpisov Evropske skupnosti, sodišče ne deli mnenja tožnikov o neustavnosti določb ZDVGMOP, ki kot sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega interesa določa razlastitev, ne pa tudi drugih oblik omejitve lastninske pravice.
ZKGZ člen 8, 9, 10. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2002 (2002) člen 3, 3/3, 8.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - članstvo zavezanca v drugih zbornicah - kmetijska zemljišča - solastninska pravica na nepremičnini
Zbornični prispevek se odmeri vsakemu (so)lastniku kmetijskega zemljišča samostojno od njegovega katastrskega dohodka. Članstva v Odvetniški zbornici pri odmeri prispevka ni mogoče upoštevati.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Trošarina se, če je v zvezi s prevozom trošarinskih izdelkov med državami članicami prišlo do nepravilnosti, zaradi katerih je treba v skladu s 1. odstavkom 16. člena ZTro obračunati trošarino, obračuna v skladu s tem zakonom. Če je nepravilnost storjena na ozemlju Republike Slovenije, so izpolnjeni zakonski pogoji, na podlagi katerih carinski urad zaveže družbenika in tožečo stranko k plačilu trošarine.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Brda (2003) člen 10, 14.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - bencinski servis - načelo enakosti
Isti davčni urad je pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007, sicer na drugi lokaciji (bencinska servisa A. in B.) upošteval za bencinska servisa nižje število točk, kot je obremenitev za prodajo naftnih derivatov, in sicer je upošteval obremenitev 40 točk, kot jih imajo primerljive trgovinske dejavnosti. Iz te odločbe je razvidno, da sta bila oba bencinska servisa točkovana kot trgovina na drobno (ne pa tudi njune zunanje površine), ta namembnost pa je nižje točkovana. Ker gre po mnenju sodišča za podoben primer, saj gre prav tako za bencinski servis, je treba preveriti, ali gre pri bencinskem servisu, ki je predmet tega upravnega spora, prav tako za trgovino z drugimi artikli, kar bi posledično pomenilo nižjo obremenitev.
ZDIJZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-8, 21, 22, 22/4. ZInfP člen 10, 10/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - dokazno breme - zloraba pravice - navajanje novih dejstev - varstvo poslovnih skrivnosti - tožnik v upravnem sporu
Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP je lex specialis glede na določbo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v tem smislu, da se določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v zadevah dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijanega akta, pravilno izhajala iz argumentacije tožeče stranke, ki je uveljavljala izjemi po 8. in 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in ni obravnavala tudi izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj tožeča stranka te izjeme v prvostopenjski odločbi niti ni omenjala. Zato tožeča stranka te izjeme ne more uveljavljati v upravnem sporu. Pri tem sodišče pripominja, da glede na upravno-sodno prakso v primerljivih zadevah zgolj sklicevanje na izjemo v smislu varstva poslovnih skrivnosti ni zadosti, saj mora tožeča stranka izpolniti dokazno breme in utemeljiti, zakaj, v katerih elementih in kako bi razkritje zahtevanih dokumentov nesorazmerno poseglo v varstvo poslovnih skrivnosti tožnika v razmerju do varstva javnih koristi. Tako obrazložena izjema mora biti vsebovana že v prvostopenjski odločbi v upravnem postopku, ker to zahteva določilo 2. odstavka 21. člena ZDIJZ, prav tako tudi določilo 4. odstavka 22. člena ZDIJZ, pa tudi določilo 26. člena ZDIJZ.
Izjeme je treba razlagati ozko, vendar pa ne tako, da bi bila razlaga preveč toga glede na namen zakonske določbe in zakonsko besedilo. Narava in namen besedila 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ sta taka, da je treba pojem „zaradi“ razlagati fleksibilno, saj ni mogoče vedno objektivno in povsem zanesljivo ugotoviti, ali je bil določen podatek pridobljen ali sestavljen ravno (oziroma izključno) zaradi sodnega postopka.
dovoljenje za prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja
Zavrnitev izdaje delovnega dovoljenja za prebivanje ureja 43. člen ZTuj-1, na podlagi katerega se dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji ne izda, med drugim, če obstajajo resni razlogi za domnevo, da tujec po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil Republike Slovenije (3. alineja 1. odstavka) ali če obstajajo razlogi z domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije (5. alineja 1. odstavka). Ker tožnica ne pozna statusa podjetja, kjer bi bila zaposlena, ne pozna pravnega reda Republike Slovenije ter ji niso poznana pravna določila s področja gradbeništva, obstaja dvom, da bi resnično opravljala dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.
ZLPLS člen 14, 14a, 14a/4. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 237, 237/2-7, 237/2-3. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 8, 8/2, 8/2-2.
financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - dodelitev sredstev - obrazložitev upravnega akta - kršitev določb upravnega postopka - pravica do izjave v postopku
Iz zakonskega besedila 14. člena ZLPLS nedvoumno izhaja, da se v postopku odločanja o vlogah za razporeditev sredstev FIHO smiselno uporabljajo določbe ZUP. Posebej sicer ni določeno, kaj pomeni smiselna uporaba zakona, vendar pa sodišče meni, da smiselna uporaba zakona pomeni vsaj to, da so upoštevana temeljna načela splošnega upravnega postopka ter da mora biti izpodbijani akt do tolikšne mere obrazložen, da se ga da preizkusiti. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da zapisnik Komisije za ocenjevanje in pripravo predloga za razporeditev sredstev humanitarnim organizacijam kot prvostopenjski akt, ni bil obrazložen do tolikšne mere, da bi se ga dalo preizkusiti, niti ni bilo upoštevano načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP.
upravni spor - odločanje po prostem preudarku - dostop do tajnih podatkov - izdaja dovoljenja za dostop do tajnih podatkov
Po 2. odst. 27. čl. ZTP lahko pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če je podan kateri izmed alternativno določenih razlogov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. alineje tega odstavka. Če je torej upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen z določbo 3. odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
ZGos člen 12, 12/3, 8. ZGO-1 člen 197. ZUP člen 147. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (1999) člen 2, 3, 4, 13.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega obrata - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v rednem in v podaljšanem delovnem času - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti - predhodno vprašanje
Upoštevaje določbe Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ZGos in drugih predpisov, prvostopni organ ni stvarno pristojen za ugotovitev, ali gostinski lokal potrebuje uporabno dovoljenje ali pa ne. V okviru postopka potrditve prijavljenega obratovalnega časa mora občinski upravni organ preveriti pogoje iz 13. člena navedenega Pravilnika. Zato je treba šteti, da je upravni organ v tem primeru najprej sam reševal predhodno vprašanje (iz pristojnosti upravne enote oz. inšpekcijskih služb) v smislu določb 147. in naslednjih členov ZUP. Po oceni sodišča so v tem primeru pogoji za samostojno reševanje predhodnega vprašanja (ali torej lokal potrebuje uporabno dovoljenje ali ne) po določbah ZUP sicer podani, vendar pa mora občinski upravni organ, če je predhodno vprašanje sam vzel v obravnavo, le-to rešiti v posebnem ugotovitvenem postopku oz. drugače povedano, glede tega vprašanja mora celovito ugotoviti dejansko in pravno stanje zadeve, pa čeprav samo za namen izdaje odločbe, v zvezi s katero sam rešuje predhodno vprašanje.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - vrste pravno priznane škode po ZOZKD - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - trditveno in dokazno breme
Tožnik v tožbi zgolj pavšalno in nekonkretizirano navaja, da po nezgodi ne more več opravljati dela, ki ga je opravljal prej, vendar pa ne pojasni niti, katero je to delo, ki ga po nezgodi ne opravlja več, niti, kako se to v njegovem življenju po nezgodi odraža, zato je njegov odškodninski zahtevek iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno zavrnjen.
ZOZKD vrste priznane škode po tem zakonu taksativno našteva v 8. členu, med njimi pa škode zaradi strahu ni. Ker je na podlagi ZOZKD mogoče priznati le odškodnino za tiste vrste škode, ki jo zakon kot podlago za prisojo odškodnine priznava, je tudi zahtevek iz naslova odškodnine za strah pravilno zavrnjen.
Iz zdravniškega izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje izhaja, da vzrok demence ni znan, kar pomeni, da vojna poškodba ne izključuje nastanka demence. Zato tožnik utemeljeno opozarja na določbo 6. odstavka 25. člena ZVojI, da v primeru, ko je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba tako na podlagi vojne invalidnosti, kot tudi na podlagi druge invalidnosti, pripada vojnemu invalidu dodatek za pomoč in postrežbo tiste stopnje in v tisti višini, ki je za vojnega invalida ugodnejša.