Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni predpostavki za začetek upravnega spora, saj je potekel tako z zakonom predpisan rok za izdajo odločbe, tožena stranka pa tudi po vložitvi več zahtev tožeče stranke v nadaljnjem 7-dnevnem roku o zahtevi ni odločila. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom.
dovoljenje za prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja
Zavrnitev izdaje delovnega dovoljenja za prebivanje ureja 43. člen ZTuj-1, na podlagi katerega se dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji ne izda, med drugim, če obstajajo resni razlogi za domnevo, da tujec po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil Republike Slovenije (3. alineja 1. odstavka) ali če obstajajo razlogi z domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije (5. alineja 1. odstavka). Ker tožnica ne pozna statusa podjetja, kjer bi bila zaposlena, ne pozna pravnega reda Republike Slovenije ter ji niso poznana pravna določila s področja gradbeništva, obstaja dvom, da bi resnično opravljala dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja investitorju je upravni organ dolžan preveriti, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih za izdajo upravnega dovoljenja določa 66. člen ZGO-1.
Iz zdravniškega izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje izhaja, da vzrok demence ni znan, kar pomeni, da vojna poškodba ne izključuje nastanka demence. Zato tožnik utemeljeno opozarja na določbo 6. odstavka 25. člena ZVojI, da v primeru, ko je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba tako na podlagi vojne invalidnosti, kot tudi na podlagi druge invalidnosti, pripada vojnemu invalidu dodatek za pomoč in postrežbo tiste stopnje in v tisti višini, ki je za vojnega invalida ugodnejša.
ZBPP člen 11, 12, 13, 31, 31a. ZSV člen 27a, 27a/2, 27a/5.
brezplačna pravna pomoč - pristojni organ za odločanje o prošnji - finančni položaj prosilca - ugotavljanje višine lastnega dohodka - rubež
Na podlagi 2. odstavka 27. a člena ZSV se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, medtem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči. Zato se rubeži ne morejo upoštevati.
Za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč je pristojen organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. V zadevah upravnih sporov je pristojni organ za BPP pri Upravnem sodišču (3. alinea 1. odstavka 31. a člena ZBPP).
ZUS-1 člen 17, 17/4. ZUP člen 43, 43/1, 44. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop do podatkov - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - informacijski pooblaščenec
Določilo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 velja v primerih, ko je organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka in kot tožnik nasprotuje odločbi instančnega organa. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisni organ in v odnosu do tožnika ne gre za hierarhičen sistem rednega upravnega postopka.
Tožena stranka je določila delni dostop do Pravilnika, ker je upoštevala, da bi razkritje podatkov pomenilo varnostno tveganje in bi lahko povzročilo tudi motnje pri dejavnosti tožnika. Pri pregledu Pravilnika s prekritimi deli pa sodišče lahko sledi stališču tožene stranke, da s prekritimi deli Pravilnik ne more resno ogroziti procesa odločanja tožnika.
Pri svoji odločitvi je tožena stranka upoštevala podatke, ki jih je tožnik priložil vrnjeni napotnici, ter zato pravilno zaključila, da je bila napotnica vrnjena preuranjeno, ker ni bilo znano, ali je bil predlog za izvensodno poravnavo sprejet oziroma ali je prišlo posledično do sklenitve izvensodne poravnave ali ne.
ZViS člen 55, 55/1, 56, 57. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 54.
izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv docenta - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe o izvolitvi
ZVis v 55. členu določa, da mora visokošolski učitelj, poleg pogojev iz 1. odstavka tega člena, da je v naziv visokošolskega učitelja lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti, izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv.
Podlaga za odločitev o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja je strokovna ocena kandidatovega dela in soglasje habilitacijske komisije, katere naloga je, da zagotovi enotno uporabo meril za izvolitev v naziv.
Tožnik ni izpolnil pogoja za opravljanje prometa z uvoženim blagom kot z ekstra lahkim kurilnim oljem EL, saj ni dokazal tega, kar se od njega zahteva po 1. točki Opomb k tarifni št. 5 TPD, da je derivate obarval z jasno rdečo barvo, preden jih je dostavil naročniku in s tem ni izpolnil zakonske obveznosti za nižjo davčno stopnjo.
ZDoh- člen 41, 41/2. ZDDPO- člen 11. Slovenski računovodski standard 39 (2003) (2003) standard 39.18.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - potni nalog o službenem potovanju - kilometrina - obračun potnih stroškov - verodostojna knjigovodska listina
Tožnica ima sicer prav, ko navaja, da v nobenem predpisu ni določeno, kakšna mora biti vsebina potnega naloga. Je pa v SRS 39, ki vsebuje računovodske rešitve za male samostojne podjetnike, določeno, da morajo knjižbe v poslovnih knjigah temeljiti na verodostojnih listinah (SRS 39.18). Vsebinsko enako določbo vsebujeta tudi SRS 21 in SRS 22. Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Te določbe v celoti veljajo tudi za potni nalog in obračun potnih stroškov v zvezi z upoštevanjem izplačil kilometrine delavcem kot davčno priznanih odhodkov zavezanca.
ZDoh-1 člen 106, 106/4. ZDoh-2 člen 112, 112/4. ZPIZ-1 člen 397.
dohodnina - davčna olajšava - osebna olajšava - nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom invalidu 2. kategorije
Po določbi 4. odstavka 106. člena ZDoh-1 se rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 % odmerjenega nadomestila. Sodišče se strinja s stališčem, da se navedena določba, ob njeni pravilni razlagi, nanaša le na prejemnike nadomestila po rednih določbah ZPIZ-1 in ne prejemnike, ki jim je bilo nadomestilo priznano na podlagi določb ZPIZ, pa čeprav z uporabo prehodnih določb ZPIZ-1. Da je temu tako, dodatno potrjuje tudi ureditev obravnavane olajšave v 4. odstavku 112. člena ZDoh-2, po katerem se za nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja ne šteje nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga izplačuje delodajalec v skladu s 397. členom ZPIZ-1. Gre za jasnejšo določbo, s katero pa se ureditev olajšave iz prej veljavnega ZDoh-1 vsebinsko ne spreminja.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tako tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Po 4. odstavku 17. člena ZTro v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 138, 138/1, 237, 237/2, 237/2-3.
varstvo pravic stranke - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - finančni položaj prosilca
Dejstvo o tem, koliko odpade povprečno dohodka na družinskega člana, bi moralo biti razčiščeno v upravnem postopku oziroma bi morala tožena stranka o tem dejstvu izpeljati celovito dokazno oceno ob upoštevanju tožnikovih pojasnil in argumentov. V pozivu na podajo izjave z dne 23. 4. 2010 tožena stranka od tožnika ni zahtevala točnega podatka glede stroškov preživljanja otroka, ampak ga le vprašala, kje biva sin, kdo ga preživlja oziroma kako je poskrbljeno za njegovo oskrbo, varstvo, vzgojo in preživljanje. Tožnik je sicer navedel, da ga preživljata oba, vsak tisti teden, pri katerem je sin, a je tožnik v prošnji tudi navedel, da prosi za pravno pomoč v postopku razveze, ker žena slabo skrbi za otroka. Ker tožnik v tožbi uveljavlja, da prispeva več kot polovico k preživljanju otroka, je navedena pomanjkljivost v izvajanju dokazov, ko tožena stranka ni pozvala tožnika, da natančneje pojasni delež stroškov za otroka, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Sodišče v upravnem sporu praviloma odloča na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji in izhajajo iz upravnih spisov. Zato je toženka dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. Ker spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo, ni poslala, sodišče izpodbijane odločbe o vračilu sredstev v smeri tožbenih navedb (tožnik odločbo izpodbija zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja) ni moglo preizkusiti.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva po posredovanju osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravni interes za pridobitev osebnih podatkov
Iz citiranih določb ZVOP-1 izhaja, da mora tisti, ki želi od upravljavca osebnih podatkov oziroma v tem primeru od upravljavca centralnega registra prebivalstva oziroma evidence stalno in začasno prijavljenih prebivalcev, pridobiti osebne podatke druge osebe, izkazati konkreten pravni interes, torej na zakonu utemeljeno osebno korist. Osebna korist, ki jo pričakuje od tega, da bo pridobil podatek iz javne evidence, mora torej biti oprta na zakon (zakon mu to korist omogoča oziroma dodeljuje), zainteresirani posameznik pa jo lahko uveljavi le tako, da od upravnega organa iz javne evidence izve oziroma pridobi relevanten osebni podatek.
Med strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka s pravnomočno odločitvijo pristojnega organa spoznana za odgovorno storitve prekrška iz 4. točke 1. odstavka 75. člena ZZasV. Torej so nastopile vse pravno-relevantne okoliščine, ki jih predvideva 3. odstavek 36b. člena ZZasV in na podlagi katerih je upravni organ izdal izpodbijano odločbo. Ker morajo biti za pridobitev licence kumulativno podani vsi pogoji iz 35a., 36., 36a., kot tudi posebni pogoji iz 36b. člena ZZasV, je za zavrnitev vloge tožeče stranke dovolj že to, da tožeča stranka ne izpolnjuje enega izmed posebnih pogojev iz 36b. člena.
ZDVGOMP člen 1, 12, 16, 21. ZNDM-2 člen 1, 21, 22. URS člen 69.
razlastitev - javni interes za razlastitev - graditev objektov na mejnih prehodih
Glede na pomen nalog pristojnih organov, ki jih ti imajo po določbah ZNDM-2 in ustreznih predpisov Evropske skupnosti, sodišče ne deli mnenja tožnikov o neustavnosti določb ZDVGMOP, ki kot sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega interesa določa razlastitev, ne pa tudi drugih oblik omejitve lastninske pravice.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa
Za priznanje statusa vojnega veterana po določbi (d) točke 7. alineje drugega odstavka 2. člena ZVV je pravno varstvo zagotovljeno le osebam, ki so bile vključene v varovanje barikad in drugih ovir (po nalogu policije) in ki so opravljale te naloge na območju, kjer se je oboroženi spopad dejansko odvijal.