popravni sklep - popravljanje pomot v odločbi - zmotna uporaba materialnega prava
Pri izračunu obveznosti plačila obresti ni bilo upoštevano tudi povečanje za 2 odstotni točki, kar je predpisano v 7. odstavku 62. g. člena ZZVZZ, to med strankama niti ni sporno. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka pri izračunu obveznosti očitno ni pravilno uporabila materialnega prava. Ker 223. člen ZUP popravo takih napak ne omogoča, sodišče zaključuje, da tožena stranka za izdajo izpodbijanega sklepa o popravi pomote ni imela pravne podlage. Za odpravo napak storjenih zaradi očitnih kršitev materialnega prava v že izdani odločbi, je namreč v ZUP predpisan poseben postopek, po katerem bi lahko tudi tožena stranka ugotovljeno napako odpravila.
gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - ukrep odstranitve objekta - odstranitev dela objekta
Ker ni sporno, da je tožnik v odrejenem roku zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega spornega objekta ter da je bila ta tožnikova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena, so po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1 za izrek inšpekcijskega ukrepa odstranitve tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Statičnost legalno zgrajenega dela objekta, na katero opozarja tožnik, na izrek tega inšpekcijskega ukrepa ne vpliva, pač pa je pomembno, da je inšpektor odredil odstranitev le tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Na zakonitost inšpekcijske odločbe tudi ne vplivajo tožbene navedbe v zvezi s tožnikovimi dobrimi izgledi za pridobitev gradbenega dovoljenja za sporni objekt, saj bo morebitna pridobitev le-tega lahko vplivala samo na dopustnost izvršbe izpodbijane odločbe.
Določbe ZGO-1 ne dajejo neposredne opore za opredelitev objekta kot samostojnega tako, da gre za dejansko vprašanje, na katerega je treba odgovoriti na podlagi bistvenih lastnosti objekta. Tožena stranka bi torej morala ugotoviti in ustrezno obrazložiti, ali gre pri obravnavani gradnji za gradnjo samostojnega objekta in s tem za nelegalno gradnjo, ali pa je del gradnje stanovanjskih objektov, ki se sicer gradijo na podlagi gradbenega dovoljenja in gre torej za neskladno gradnjo teh objektov.
Izpodbijana odločba je bila sprejeta po izdaji gradbenega dovoljenja, v zvezi s katerim je bila zahtevana odmera komunalnega prispevka, zaradi česar je v 2. točki izreka prvostopenjske odločbe določeni rok za izpolnitev „pred izdajo gradbenega dovoljenja“ brezpredmeten. S tem je nastal položaj, kot da v odločbi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ni določen.
Določbe 78. člena ZPNačrt ne dajejo podlage za to, da bi se stranki dogovorili za način obračuna komunalnega prispevka na podlagi izbranega predpisa, zato se toženka niti v primeru, če bi pri strankah pogodbe dejansko obstajal namen, da se ta predpis uporabi, na tako določbo pogodbe pri izračunu ne bi smela opreti zaradi izrecnega nasprotja z določbami ZPNačrt. Investitor na svojem zemljišču ne sme graditi objekta v pasu, ki zagotavlja spoštovanje odmika od meje, pa to kljub temu ni razlog, da se ta površina ne bi upoštevala pri odmeri komunalnega prispevka, če je v projektni dokumentaciji opredeljena kot sestavni del parcele.
Dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka ne more biti opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe. Drugostopenjski organ pritožbe tudi ni mogel šteti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je tožnik vlogo izrecno opredelil kot pritožbo.
Tožnik je zoper odločbo o odmeri za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pritožbo vložil prepozno, kar je samo po sebi razlog za zavrženje tožbe zoper odločbo po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/3, 114/3-3, 114/8.
dohodnina - posebna olajšava - vzdrževan družinski član - za delo nezmožen otrok - mnenje invalidske komisije
Pravna podlaga za izpodbijano odločitev ni ZDoh-1, temveč izključno določbe Zdoh-2. Po teh pa se, drugače kot po ZDoh-1 oziroma po stališču, ki ga je zavzelo to sodišče v zvezi s prehodno določbo 158. člena Zdoh-2 za uveljavljanje posebne olajšave iz 3. točke 3. odstavka 114. člena Zdoh-2, to je za olajšavo za tistega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo kot otrok, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, zahteva predložitev ustrezne odločbe, in sicer odločbe centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Izrecno torej zahteva, da je izdana odločba na podlagi ZDVDTP, na podlagi katere se šele lahko uveljavlja posebna olajšava. To pomeni, da mnenje invalidske komisije ne zadostuje. Ravno tako ni dovolj zatrjevanje tožeče stranke, da pravice po ZDVDTP ima, ne da bi priložila ustrezno odločbo. Priložena odločba namreč ni taka, saj ne gre za eno od odločb iz 8. odstavka 114. člena Zdoh-2, ki so podlaga za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke 1. odstavka 114. člena.
Dejstvo, da je tožnikova hiša del projektnih rešitev, zaradi česar ima pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne more pomeniti podlage za sodelovanje v postopku, katerega predmet je ugotavljanje izpolnjevanja zahtev s področja predpisov o hrupu, ki jim mora zadostiti letališče in kar je bilo predmet odločanja v konkretnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Položaj stranskega udeleženca pridobi oseba, ki ji ta položaj materialni predpis neposredno priznava s tem, da jo v svoji določbi izrecno navede kot stransko udeleženko, in tudi oseba, za katero iz vsebine materialne določbe (torej posredno) izhaja, da je njeno sodelovanje v konkretnem postopku potrebno zaradi zavarovanja njenega pravnega položaja, ki ga ta predpis varuje.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščito kmetije - lastništvo kmetijskih zemljišč
Določbo 2. člena ZDKG je glede pogoja, ki se nanaša na lastništvo, potrebno razlagati tako, da mora biti kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti največ dveh oseb, ki jih določa zakon. Pri tem je bistveno le, ali lastniška oziroma solastniška struktura ustreza pogojem glede obsega primerljivih kmetijskih površin.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - vrste pravno priznane škode po ZOZKD - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - trditveno in dokazno breme
Tožnik v tožbi zgolj pavšalno in nekonkretizirano navaja, da po nezgodi ne more več opravljati dela, ki ga je opravljal prej, vendar pa ne pojasni niti, katero je to delo, ki ga po nezgodi ne opravlja več, niti, kako se to v njegovem življenju po nezgodi odraža, zato je njegov odškodninski zahtevek iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno zavrnjen.
ZOZKD vrste priznane škode po tem zakonu taksativno našteva v 8. členu, med njimi pa škode zaradi strahu ni. Ker je na podlagi ZOZKD mogoče priznati le odškodnino za tiste vrste škode, ki jo zakon kot podlago za prisojo odškodnine priznava, je tudi zahtevek iz naslova odškodnine za strah pravilno zavrnjen.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine tožeči stranki je v 17. členu ZTro, in sicer, tako kot pravilno navajata oba organa, v 6. točki 3. odstavka 17. člena ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s spornimi trošarinskimi izdelki, in je tako plačnik trošarine tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona, ob osebah, ki nezakonito (med drugim) vnesejo iz druge države članice trošarinske izdelke v smislu 16. člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Iz besedila odločbe z dne 29. 11. 2006 izhaja, da je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena za celoten kazenski postopek, ne pa samo za fazo preiskave, ki je bila takrat v teku. Tudi iz obrazložitve odločbe z dne 29. 11. 2006 ne izhaja, da bi bila brezplačna pravna pomoč odobrena le za preiskavo oziroma, da odobrena brezplačna pravna pomoč ne zajema celotnega kazenskega postopka.
denacionalizacija - podržavljenje premoženja brez pravne podlage - odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišč
Iz listin, ki se nahajajo v upravnem spisu, ne izhaja, da je bil klavir podržavljen, zato tudi ni podlage za denacionalizacijo.
Ker glede katastrskega razreda in kulture v času podržavljanja in v času vračanja ni prišlo do sprememb, tudi ni podlage za plačilo odškodnine zaradi manjvrednosti gozdnih zemljišč po 26. členu ZDen.
ZMed člen 26, 26/4, 33, 33/1, 34, 34/2, 38, 38/3, 41, 41/1, 43, 43/2, 108. ZIN člen 2, 18, 32.
mediji - inšpekcijski postopek - prijavitelj - pravica do popravka - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - učinkovito pravno varstvo
Ni mogoča interpretacija, da določilo 2. odstavka 34. člena ZMed pomeni, da inšpektor lahko izda upravno odločbo zaradi izvršitve pravnomočne sodne odločbe (tako kot se le-ta glasi v njenem izreku) poleg oziroma mimo ureditve sodne izvršbe po ZIZ. Tudi ZIN daje pristojnost inšpektorju zgolj za „nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov“ in ne tudi za nadzor nad izpolnjevanjem sodnih odločb.
upravni spor - odločanje po prostem preudarku - dostop do tajnih podatkov - izdaja dovoljenja za dostop do tajnih podatkov
Po 2. odst. 27. čl. ZTP lahko pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če je podan kateri izmed alternativno določenih razlogov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. alineje tega odstavka. Če je torej upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen z določbo 3. odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vsebinski pogoj - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V okviru ugotavljanja izpolnjevanja vsebinskega (objektivnega) pogoja se je tožena stranka morala ukvarjati tudi z ugotavljanjem dejstev in okoliščin zadeve, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Pri tem je presojala zgolj, ali je izkazana verjetnost uspeha v tem postopku, in se ni spuščala v meritorno sodno odločanje.
ZIKS-1 člen 105. ZUS-1 člen 40, 40/3. KZ-1 člen 88, 88/1, 55/5.
prosti preudarek - pogojni odpust - zakonsko določeni pogoji za pogojni izpust - nova kazniva dejanja v času prostih izhodov
Iz poročila v zvezi s prošnjo za pogojni odpust izhaja, da je tožnica v času zunajzavodskih ugodnosti v času od maja do avgusta 2004 in aprila 2005 storila več kaznivih dejanj ter da je bila zoper njo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja v času zunajzavodskih ugodnosti dne 15. 6. 2009. Na tej podlagi je tožena stranka ocenila, da ni mogoče pričakovati, da tožnica kaznivega dejanja v času pogojnega odpusta ne bi ponovila, in zato tožničino prošnjo za pogojni odpust zavrnila.
subvencija - subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - pogoji za dodelitev subvencije - prodajna pogodba - izročilna pogodba
Po določbi 26.e člena ZNSVS pripada subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti tisti mladi družini, ki ima sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006, če izpolnjuje pogoje iz ZNSVS. Ker gre za dodeljevanje subvencij iz javnih sredstev, je treba navedeno določbo restriktivno tolmačiti. V danem primeru tožnica v postopku ni predložila prodajne pogodbe, marveč izročilno pogodbo, katere pravna narava je povsem drugačna. Dejstvo, da je izplačala določena finančna sredstva preostalima dednima upravičenkama, za kar je najela kredit, na pravilnost izpodbijane odločbe nima vpliva.
upravni postopek - davčni postopek - inšpekcijski postopek - stroški postopka
V konkretnem primeru je bilo izdanih več odločb, v okviru katerih je organ odločal tudi o stroških postopka po ZUP. Te je stranka dolžna priglasiti do izdaje vsake posamične odločbe. Tožnik z zahtevkom za povrnitev stroškov postopka ne more uspeti oziroma ne more ponovno zahtevati odločitve o zadevi, o kateri je bilo že odločeno.
EZ člen 71. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 3, 4.
električno omrežje - soglasje za priključitev - samostojni priključek - obstoječ priključek - vrsta objekta
Višina objekta je eden od pogojev za določitev vrste objekta. Omenjeni podatek je pomemben iz razloga, ker Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost v 3. členu določa, da je manj zahteven objekt vsak objekt, ki ni uvrščen niti med zahtevne nit med nezahtevne ali enostavne objekte. Pri tem 4. člen Uredbe le glede nezahtevnih in enostavnih objektov določa, da ne smejo imeti samostojnih priključkov.
ZGos člen 12, 12/3, 8. ZGO-1 člen 197. ZUP člen 147. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (1999) člen 2, 3, 4, 13.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega obrata - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v rednem in v podaljšanem delovnem času - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti - predhodno vprašanje
Upoštevaje določbe Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ZGos in drugih predpisov, prvostopni organ ni stvarno pristojen za ugotovitev, ali gostinski lokal potrebuje uporabno dovoljenje ali pa ne. V okviru postopka potrditve prijavljenega obratovalnega časa mora občinski upravni organ preveriti pogoje iz 13. člena navedenega Pravilnika. Zato je treba šteti, da je upravni organ v tem primeru najprej sam reševal predhodno vprašanje (iz pristojnosti upravne enote oz. inšpekcijskih služb) v smislu določb 147. in naslednjih členov ZUP. Po oceni sodišča so v tem primeru pogoji za samostojno reševanje predhodnega vprašanja (ali torej lokal potrebuje uporabno dovoljenje ali ne) po določbah ZUP sicer podani, vendar pa mora občinski upravni organ, če je predhodno vprašanje sam vzel v obravnavo, le-to rešiti v posebnem ugotovitvenem postopku oz. drugače povedano, glede tega vprašanja mora celovito ugotoviti dejansko in pravno stanje zadeve, pa čeprav samo za namen izdaje odločbe, v zvezi s katero sam rešuje predhodno vprašanje.