ZKZ člen 20, 20/1, 20/3, 20/4, 21, 21/2, 22. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 134, 134/1, 135, 135/1.
odobritev pravnega posla - upravna zadeva - začetek upravnega postopka - zaključek postopka s ponudbo - zahteva za odobritev pravnega posla - aktivna legitimacija za umik zahteve za odobritev pravnega posla
Upravni postopek se pri prometu s kmetijskimi zemljišči, kmetijami ali gozdovi po ZKZ-UPB1 začne šele na podlagi vloge sprejemnika ponudbe za odobritev pravnega posla po določbi 22. člena ZKZ-UPB1, ne glede na to, da sicer v postopku odobritve pravnega posla organ preveri tudi predhodna ravnanja prodajalca oziroma opravo predhodnih dejanj organa v zvezi s ponudbo, saj je objava ponudbe na zgoraj predpisan način le materialno dejanje, ki ga mora opraviti organ. V določbah zakona predpisan postopek v zvezi s ponudbo se ne zaključi z izdajo kakšnega upravnega akta, temveč z obvestilom organa o vseh sprejemnikih ponudbe, kar pa pomeni, da organ s tem ne odloči o kakšni pravici, pravni koristi ali obveznosti fizične ali pravne osebe, ki bi bila določena na upravnopravnem področju.
Vlogo za odobritev pravnega posla je vložil sprejemnik ponudbe A.A., kar pomeni, da se je postopek za odobritev pravnega posla začel na njegovo zahtevo. In ker se je navedeni postopek začel na njegovo zahtevo, jo lahko samo on umakne (tako tudi določba 1. odstavka 134. člena ZUP oziroma določba 1. odstavka 135. člena ZUP).
ZEN člen 29, 36, 37, 38, 38/2. ZUP člen 106. ZUS-1 člen 2.
uvedba postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije - nestrinjanje s potekom predlagane meje - vabilo na ustno obravnavo - neudeležba - zakonska domneva strinjanja s potekom meje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravni učinek drugostopne odločbe zaradi odprave prvostopne odločbe
Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil torej prvostopni organ, pri katerem je bil obravnavani predlog (oziroma zahteva) tudi vložen (razvidno iz dohodne štampiljke na vlogi), in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato pa, upoštevajoč rezultat odločitve o tem predlogu, bi ali poslal pritožbo v reševanje na drugostopni organ ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP.
davčni postopek - stranski udeleženec - davčni postopek zoper d.o.o. - pravni interes
Med strankama je sporno, ali ima lahko tožnik položaj stranskega udeleženca v pritožbenem davčnem postopku zoper družbo. Na podlagi določbe 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Tožnik v svojih vlogah kot pravni interes navaja, da bo odločitev davčnega organa imela pomemben vpliv na kazenski postopek, ki se vodi proti njemu kot izključenemu družbeniku ter na postopek v zvezi z oškodovanjem družbe. S tem pa tudi po presoji sodišča zatrjuje le posredne pravne koristi, o katerih se določa v drugih postopkih.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 21.
davek od dohodka pravnih oseb - odhodki - Slovenski računovodski standardi (SRS) - verodostojna knjigovodska listina - davčni postopek - dokazna sredstva
Določba 3. odstavka 11. člena ZDDPO-1 pri izkazovanju odhodkov izrecno predpisuje uporabo SRS. Verodostojne knjigovodske listine so po določbah SRS (21.5., 21.9.) predpisano sredstvo dokazovanja nastanka, vsebine in obsega poslovnega dogodka. Čeprav ZDavP-2 vrste dokaznih sredstev ne omejuje, jih v določenem obsegu vendarle omejuje sama narava davčnega postopka oziroma določbe materialnih predpisov, ki posamezne poslovne dogodke priznavajo le, če temeljijo na pravilnih in verodostojnih knjigovodskih listinah.
ZUS-1 člen 40, 64, 64/4. ZTNP člen 6. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 25, 25/6, 32, 32/2. ZON člen 4, 64, 85, 171. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 215. ZNKD člen 10, 51.
vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča - vračilo zemljišč - ovire za vračanje v naravi - relevanten predpis - kulturni spomenik - naravna znamenitost
V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu prvostopni organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa.
Sodišče se sicer strinja s prvotožnikom o ustavno varovanem posebnem pomenu dobrin, kot so kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, kakor tudi, da se denacionalizacijskim upravičencem glede na prej veljavno določbo 51. člena ZNKD položaj ne poslabša (slednja določba je namreč onemogočila vračanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ob uveljavitvi ZDen), vendar pa se glede na veljavno upravnosodno prakso odločitev o morebitnem obstoju ovir za vračilo v naravi sprejme glede na predpise, veljavne v času odločanja upravnega organa na prvi stopnji, le-ti pa so za tovrstne nepremičnine omogočili vračanje v naravi pod pogoji v ZVKD in ZON-UPB2. Ker so bili pogoji za vračilo posameznih nepremičnin podani, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo po določbi 215. člena ZUP/86.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakorkoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
davek na dodano vrednost (DDV) - razveljavitev obračuna DDV - vračilo DDV - obrazložitev odločbe
Predmet tega spora sta zahtevek tožnika za razveljavitev obračuna DDV za meseca oktober in december 2001 teh zahtevek za vračilo plačanega DDV od opravljenih storitev. Davčna organa sta razloge za zavrnitev zahtevkov opredelila zgolj na podlagi določil ZDDV, ne pa tudi na podlagi 95. člena ZDavP, čeprav je tožnik že v svojem zahtevku omenjeno pravno podlago navajal. Zato izpodbijana odločba ne vsebuje ustrezne obrazložitve in se ne da preizkusiti. Nezakonitost prvostopenjske odločbe pritožbeni organ, s tem, ko postopka v smislu člena 251 ZUP ni v zadostni meri dopolnil (navedel je zgolj, da ne gre za dvojno obdavčenje), ni odpravil.
ZKZ člen 27. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2008) člen 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - evidenca GERK - vpis GERK na zemljišču - zakupno razmerje - odobritev zakupne pogodbe - pravica do uporabe zemljišča
Prvostopni organ je veljavnost zakupne pogodbe pravilno presojal po določilih ZKZ, ki je v odnosu z OZ lex specialis, in po katerem se za veljavnost zakupne pogodbe zahteva odobritev zakupne pogodbe po določilih ZKZ.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - račun - verodostojna knjigovodska listina - davek od dohodka pravnih oseb
Tožnik je sporne račune evidentiral v svoje poslovne knjige kot prejete račune za opravljene prevozne storitve, čeprav je iz CMR, ki se nanj sklicujejo računi, razvidno, da prevoznih storitev ni opravila oseba, ki je izdala račune, temveč jih je opravila tretja oseba. Računi, v katerih so zaračunane prevozne storitve, ne izkazujejo resničnega stanja poslovnih dogodkov, zato gre za neverodostojne knjigovodske listine. Ker gre za račune, ki so neverodostojni in ne izkazujejo resničnega dogajanja, saj je dobava blaga oziroma storitev tožniku potekala drugače, kot izkazujejo sporni računi, mu ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV.
ZUreP člen 108/1, 144, 146, 146/2, 146/3, 179, 179/3. ZPNačrt člen 103. Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (2004) člen 3, 3/4. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2004) člen 2, 17.
Po uveljavitvi Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka se po določbi 2. odstavka 179. člena ZUreP-1 komunalni prispevek ne odmerja več po dotlej veljavnih predpisih. Določba 2. odstavka 17. člena ZUreP-1 ni zgolj določila prenehanja uporabe predhodnih (občinskih) podzakonskih aktov o merilih in načinu odmere komunalnega prispevka, temveč je tudi prenesla normodajno pristojnost za podrobnejše urejanje tega področja z občin na državo. Tega ZPNačrt ni spremenil, tako da tudi navedena določba 103. člena tega zakona, na podlagi katere se je prenehala uporabljati določba 2. odstavka 179. člena ZUreP-1, ni mogla enostavno „oživiti“ uporabe občinskih podzakonskih aktov, še posebej ne za nazaj. Način izračuna indeksacije in uporaba določenega indeksa pomeni uporabo materialnega prava, ugotovitev indeksa pa predstavlja ugotovitev dejanskega stanja, zato ta indeks ni predmet pravil o načinu in času objave, kot to velja za materialno pravo.
V trošarinskem inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da sporna pošiljka ni bila označena, in da torej ni šlo za plinsko olje za gorivo za ogrevanje, ampak za plinsko olje za pogonski namen. Plinsko olje mora biti ob vnosu v Slovenijo označeno v skladu z določbami ZTro (1. odstavek 56. čl.) in Pravilnika (1. odstavek 50. čl.)
patent - vpis evropskega patenta v register patentov - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev zahteve
Sodišče se strinja s toženo stranko, da tožeča stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in je odgovornost za zamudo pri predložitvi pooblastila izključno na njeni strani. Neutemeljeno se sklicuje na napako družbe za dostavo pošiljk, saj kljub opozorilom zastopnika v Republiki Sloveniji zastopnik v tujini ni preveril, kaj se je zgodilo s pošiljko, odposlano 23. 3. 2007, kar je bil dolžan storiti, za dostavo pooblastila pa je imela na voljo še dovolj časa.
izvršljivost odločbe - predhoden preizkus tožbe - zahteva za izdajo potrdila o izvršljivosti odločbe - pravnomočna odločba
Ker je v obravnavani zadevi sodišče ugotovilo, da je bilo o tožbi tožnice zoper isto odločbo meritorno in pravnomočno odločeno pred naslovnim sodiščem že 20.4.2010 s sodbo I U 1158/2009-21, in sicer je bila tožničina tožba zavrnjena, obstajajo razlogi za postopanje sodišča po 8. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
ZGO-1 člen 159, 159/2. ZUP člen 125, 129, 129/1, 129/1-2.
ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe - pravni interes inšpekcijskega zavezanca
Tožniki imajo pravni interes za izbris zaznambe inšpekcijskih ukrepov v zemljiški knjigi, če pa so takšen predlog - vlogo podali na inšpekcijski upravni organ, pa bi ga ta moral vsebinsko obravnavati, to se pravi, da bi moral po pregledu in presoji vseh listinskih dokazil in morebiti tudi terenskem ogledu odločiti ali po uradni dolžnosti predlagal izbris zaznambe iz zemljiške knjige.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Glede na to, da odločba tožene stranke Bpp 11/2010 z dne 6. 4. 2010 še ni pravnomočna in je po tožbenih navedbah tudi proti njej vložena tožba, je v skladu s 37. členom ZBPP v zvezi s 129. členom ZUP tožena stranka pravilno s sklepom zavrgla zahtevo tožnika za dodelitev BPP.
Določbe ZGO-1 ne dajejo neposredne opore za opredelitev objekta kot samostojnega tako, da gre za dejansko vprašanje, na katerega je treba odgovoriti na podlagi bistvenih lastnosti objekta. Tožena stranka bi torej morala ugotoviti in ustrezno obrazložiti, ali gre pri obravnavani gradnji za gradnjo samostojnega objekta in s tem za nelegalno gradnjo, ali pa je del gradnje stanovanjskih objektov, ki se sicer gradijo na podlagi gradbenega dovoljenja in gre torej za neskladno gradnjo teh objektov.
popravni sklep - popravljanje pomot v odločbi - zmotna uporaba materialnega prava
Pri izračunu obveznosti plačila obresti ni bilo upoštevano tudi povečanje za 2 odstotni točki, kar je predpisano v 7. odstavku 62. g. člena ZZVZZ, to med strankama niti ni sporno. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka pri izračunu obveznosti očitno ni pravilno uporabila materialnega prava. Ker 223. člen ZUP popravo takih napak ne omogoča, sodišče zaključuje, da tožena stranka za izdajo izpodbijanega sklepa o popravi pomote ni imela pravne podlage. Za odpravo napak storjenih zaradi očitnih kršitev materialnega prava v že izdani odločbi, je namreč v ZUP predpisan poseben postopek, po katerem bi lahko tudi tožena stranka ugotovljeno napako odpravila.
ZGO-1 člen 146, 146/1. ZUP člen 35, 35/2, 37, 165, 165/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - skrajšani postopek - izločitev uradne osebe
V upravnem postopku pred izdajo odločbe je bila zaslišana stranka, prav tako je bil opravljen ogled objekta, za katerega se ugotavlja, da izvedena dela niso v skladu z gradbenim dovoljenjem, zato je upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbo 1. odstavka 165. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Gradbeni inšpektor, katerega izločitev je bila predlagana zaradi dvoma v njegovo nepristranost in ne zaradi enega od razlogov v 35. členu ZUP, je lahko opravljal posamezna dejanja v postopku, saj je prepoved odločanja v primeru predloga izločitve določena le v primeru, da gre za enega od izločitvenih razlogov, navedenih v 35. členu ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vložitev tožbe - obseg opravil - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zavrnitev napotnice
Iz izreka odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nesporno izhaja, da se le-ta dodeli za vložitev ene tožbe zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na njem ter plačila uporabnine. Zato tožnik ni mogel vlagati tožbe samo zaradi plačila uporabnine, ne da bi hkrati vložil tožbo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem.
uporabno dovoljenje - objekt, zgrajen pred 31. 12. 1967 - ugotavljanje dejanskega stanja
Upravna enota bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe, potem ko je ugotovila, da na osnovi zbranih listinskih dokazov ne more ugotoviti, ali se stavbi na parc. št. 484/2 k.o. A. po 31. decembru 1967 ni bistveno spremenila namembnost in ali je zemljišče, na katerem je objekt zgrajen, z dnem uveljavitve ZGO-1 na predpisan način evidentirano v zemljiškem katastru, v skladu s 4. odstavkom 197. člena ZGO-1 zaslišati priče, opraviti ogled objekta in zemljišča ter po potrebi določiti izvedenca.