odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, katere odložitev želita doseči tožeči stranki.
podjetnik - Poslovni register Slovenije - izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije - izbris po uradni dolžnosti - izbrisni razlog - sklep o obstoju izbrisnega razloga
Tožnik je letni poročili za leti 2007 in 2008 AJPES posredoval prepozno, po zakonskem roku, kljub temu, da ga je prvostopni organ k temu pozval, zato mu je bil utemeljeno izdan sklep o obstoju izbrisnega razloga.
ZIN člen 29, 29/4. ZGO-1 člen 146, 146/1. ZUP člen 147, 147/1, 147/2, 148, 148/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 20, 20/1, 20/1-2.
ukrep gradbenega inšpektorja - odmik od parcelne meje - soglasje mejaša - upravni postopek - predhodno vprašanje - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski upravni organ je imel za obravnavo poteka meje kot predhodnega vprašanja ustrezno pravno podlago v 1. odstavku 147. člena ZUP.
Ker Odlok o PUP nima določb o odmiku ograje od parcelne meje, bi bilo treba uporabiti določbo 2. točke 1. odstavka 20. člena Pravilnika, po kateri je treba v primeru odmika, manjšega od 0,5m, pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Ker je v obravnavni zadevi prvostopenjski upravni organ zaslišal tožečo stranko in izvajal dokaze, tožeči stranki pa je do določene faze postopka tudi omogočil, da se izjasni o ugotovljenih dejstvih in dokazih, nima nobene zakonske podlage, da bi se na pravila skrajšanega postopka skliceval zgolj glede posameznih procesnih dejanj.
gradbeno dovoljenje - projektna dokumentacija - sestavni deli projektne dokumentacije - stranski udeleženec - pravni interes v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Ker je v izreku gradbenega dovoljenja navedeno, katere načrte obsega predloženi projekt in je to ponovljeno tudi v obrazložitvi, ki ji sledi ugotovitev, da ima s tem projektna dokumentacija sestavne dele iz 19. člena ZGO ne drži, da iz obrazložitve ni mogoče razbrati, ali je upravni organ preveril, ali ima PGD sestavne dele iz 19. člena ZGO.
Tožnik lahko prepreči izdajo gradbenega dovoljenja oz. odločbe, ki ga je pustila v veljavi, samo, če bi gradnja posegla v njegove pravno priznane interese, ki mu gredo kot lastniku sosednje nepremičnine. Z ugovorom, da je obrazložitev izdanega gradbenega dovoljenja nepopolna, zato ne more doseči izdajo zanj ugodne sodbe.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-2. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/4.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - čas prvega lastniškega prevzema kmetije - razpisni pogoj - razlaga evropskega predpisa
Pogoja, da mora biti prvi lastniški prevzem kmetije opravljen največ 18 mesecev pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev, ni mogoče razlagati tako, da nacionalnemu upravnemu organu daje podlago za zavrnitev dodelitve podpore izključno zato, ker sam odločbe o (pravočasno podani) vlogi stranke za dodelitev sredstev ni izdal v predpisanem roku.
industrijska lastnina - registracija znamke - podobnost znaka prijavljene znamke in prejšnje znamke druge osebe - verjetnost zmede v javnosti - izmišljena beseda - splošno znana beseda
Po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
Z vidika dojemanja primerjanih prijavljene s predhodnima znamkama tožeče stranke kot celote s strani povprečnega slovenskega potrošnika med njimi ni zamenljive podobnosti, kar dopušča oceno o tem, da povprečni slovenski potrošnik ne bo v zmedi glede izvora blaga in storitev. Ob taki oceni pa po ustaljeni upravno sodni praksi organu ni bilo treba opraviti še primerjave blaga in storitev, na katere se nanašajo primerjane znamke.
določitev plače državnega pravobranilca - akt o prevedbi - nezakonitost akta o prevedbi - odprava odločbe
Prevedba se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
Akt o prevedbi, ki izhaja iz golega števila napredovanj je neskladen z zakonom. Odločba je nezakonita, ker temelji na podzakonskem predpisu, ki ne upošteva zakonskih uvrstitvenih določb o varovanju doseženih napredovanj.
ZZZDR člen 211. ZDen člen 2, 19, 19/1, 19/1-4, 19-4, 32, 32/2, 64, 64/2, 66, 67, 67/3. ZGO-1 člen 2, 2-1, 125, 215, 216, 219. ZSZ člen 2.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - vračanje zemljišč v last in posest - ovire za vračanje zemljišč v naravi - določitev funkcionalnega zemljišča - določitev gradbenih parcel obstoječim objektom - ponovni postopek o določitvi funkcionalnega zemljišča - objekt v javni rabi - skrbnik za poseben primer
ZGO-1 je že ob uveljavitvi l. 2002 določil, da se preneha z določanjem funkcionalnih zemljišč z odločbo na podlagi 46. člena ZUN (215. člen) ter določil postopek za določitev gradbenih parcel obstoječim objektom z odločbo (216. člen), vendar pa je z novelo ZGO-1B, ki se uporablja od 15. 4. 2008, nato določil (127. člen), da se preneha z izdajo odločb o gradbenih parcelah po določbah 216. člena ZGO-1 ter določil, da se kot gradbena parcela z dnem začetka uporabe tega zakona šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
S temi dejanji pravni položaj tožeče stranke ni bil poslabšan, saj so se objekti nahajali na zemljiščih že pred uveljavitvijo ZDen ter so ovire za vračilo le-teh po določbah ZDen obstajale že tedaj (npr. zgolj postavitev žične ograde ni vplivala na status zemljišča). Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta, ki ga je po uveljavitvi ZDen vzpostavil Stvarnopravni zakonik, pa se je v upravno sodni praksi tudi uveljavilo stališče, da v denacionalizacijskem postopku ni pravno pomembno, ali je objekt zgrajen s predpisanimi dovoljenji ali ne in kdaj je bil zgrajen, pred ali po ZDen. Če je na podržavljenem zemljišču zgrajen trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, je to po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen ovira za vrnitev zemljišča v naravi.
Upravni organ zahtevo za denacionalizacijo, v kateri sta kumulirana dva zahtevka (eventualna kumulacija), rešuje tako, da glede na zakonsko načelo o primarnosti vračanja v naravi najprej preizkusi okoliščine za tako obliko denacionalizacje, in če ugotovi, da so podane ovire za vrnitev v naravi, odloči o denacionalizaciji v obliki odškodnine.
ZDen člen 67, 67/3, 74, 78, 78/2. ZZZDR člen 211. ZUreP člen 97, 97/2.
razlastitev - vložitev ponudbe za nakup nepremičnine - postavitev skrbnika za poseben primer - trenutek prehoda zapuščine na dediča - denacionalizacija
Denacionalizirano premoženje je s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji prešlo na dediče denacionalizacijskega upravičenca, zato je nepravilno naziranje prvostopnega organa, da bi se moral predlog za razlastitev glasiti na pokojnega denacionalizacijskega upravičenca. Z navedenim premoženjem pa za vse dediče (do pravnomočnosti sklepa o dedovanju) upravlja skrbnica za poseben primer, ki jo je za vsak del denacionaliziranega premoženja s samo odločbo o denacionalizaciji določil upravni organ po določbah 211. člena ZZZDR v zvezi s 67. členom ZDen. Naloga skrbnika za poseben primer je, da za premoženje skrbi, vročitev ponudbe za odkup in posledično vložitev zahteve za razlastitev pa vsekakor sodi v okvir varstva pravic in koristi posameznika – lastnika nepremičnine. Ker je bila v obravnavanem primeru za upravljanje s predmetnimi zemljišči že v postopku denacionalizacije določena skrbnica za poseben primer in ker so nepremičnine v solasti znanih in živih oseb, ni pravilna odločitev prvostopnega upravnega organa, da je potrebno predlog za razlastitev predmetnih nepremičnin zavrniti zaradi razloga, ker naj bi se nanašal na neznane oziroma napačne osebe.
Vloga ni v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte, in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Ker se je prijavljeni projekt že zaključil, mu iz tega naslova sredstva ne pripadajo.
ZJF člen 53, 53/2. ZDR člen 73. ZZZPB člen 49, 49-6.
javni razpis - prijava na javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru gre za postopek javnega razpisa, ki je poseben postopek, v katerem morajo biti enako obravnavani vsi prijavitelji, vsem prijaviteljem pa je zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopkih javnega razpisa in se potegovati za razpoložljiva sredstva. Na strani prijavitelja je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev, ki so določeni v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, in jim sledi, saj mora že na podlagi razpisne dokumentacije in javnega razpisa vedeti, katera dokazila bo moral vlogi priložiti in kako bo moral svojo vlogo in dokazila v smislu zahtevanih razpisnih pogojev pojasniti oziroma kakšna vloga se bo štela za popolno, ravno iz tega razloga pa zato pred odločitvijo o vlogi tudi ni predvidena (še) pridobitev izjave posameznih prijaviteljev.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - navidezen pravni posel
Izdajatelji računov za tožnika niso opravili zaračunanih storitev, od katerih je tožnik odbil vstopni DDV. V konkretnem primeru je šlo za navidezne pravne posle, tožnik pa ni uspel dokazati nasprotnega, zato iz naslova prejetih računov nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
davek na dodano vrednost (DDV) - ustavitev postopka
V konkretnem primeru gre za procesno situacijo, ko je upravni organ izdal odločbo, s katero je ugodil tožnikovi pritožbi. Po izdaji drugostopenjske odločbe je bil tožnik v skladu z 39. členom ZUS-1 pozvan k izjasnitvi, ali vztraja pri tožbi ali jo razširja tudi na nov upravni akt. Tožnik na poziv v postavljenem roku ni odgovoril, zato je sodišče postopek ustavilo.
neprofitno stanovanje - podnajemnik - stanovanjske in socialne razmere prosilcev - kriteriji za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - obrazložitev odločbe
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, je treba pri kriterijih utesnjenosti upoštevati vse osebe, ki souporabljajo del stanovanja, in ne le družinske člane tožeče stranke.
javni sektor - državni pravobranilec - prevedba plače - akt o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Ker je bila tožnica uvrščena v 51. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače za znesek iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS.
Sodišče je s sodbo ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, ker temelji na podzakonskem predpisu, ki ne upošteva zakonskih uvrstitvenih določb o varovanju doseženih napredovanj.
industrijska lastnina - registracija znamke - podobnost znamk - podobnost blaga - verjetnost zmede v javnosti
Pogoj za zavrnitev ugovora po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 je kumulativno podana taka podobnost znaka prijavljene in predhodne znamke ter blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, zaradi katere obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Vendar pa pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih.
ugovor uporabnika zoper odločitev ali ravnanje operaterja - pravočasnost ugovora
Ker v obravnavanem primeru Agencija pred meritorno obravnavo predloga X. d.o.o., za rešitev spora, vloženega po 92. členu ZEKom-a, ni preverila, ali je le-ta vložen pravočasno, na kar utemeljeno opozarja tožeča stranka, je s tem kršila določbe postopka, kar bi v primeru prepozno vloženega predloga lahko vplivalo na odločitev, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - popolnost vloge
Pri predmetnem razpisu je bilo večkrat navedeno, kaj mora vsebovati vloga predlagatelja, med drugim tudi, da mora vsebovati vse taksativno naštete priloge, ter posledice, ki bodo sledile, če predlagatelj ne bo oddal popolne vloge. Ker predlagatelj vlogam ni predložil vseh zahtevanih prilog, je upravni organ pravilno zavrgel zahtevek tožnika za sofinanciranje programskih vsebin medijev.
Tožena stranka bi morala, v kolikor je dvomila o vsebini tožnikovih navedb, po določbi 67. člena ZUP tožečo stranko pozvati, da vlogo dopolni ali pojasni, pri čemer bi tudi morala upoštevati zatrjevani tožbeni ugovor, to je temeljno načelo pomoči neuki osebi.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.