dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odvetnik - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - dolžnost odvetnika varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka - priglasitev stranske intervencije Odvetniške zbornice
Odvetniška zbornica s sklicevanjem na zakonske in podzakonske podlage, v katerih so na splošno opredeljeni njen položaj in naloge, upoštevaje pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ni izkazala, da bi bilo v obravnavani zadevi z izpodbijanim delom odločbe tožene stranke poseženo v njene pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
Podatek, ali je (oziroma ni) neka oseba vpisana pri določeni šoli kot njen diplomant, je osebni podatek te osebe.
Čeprav pri opravljanju odvetniškega poklica lahko nastajajo zbirke (osebnih) podatkov in so (nekateri) odvetniki v register zbirk osebnih podatkov pri toženi stranki tudi vpisali zbirke podatkov, ki jih vodijo, pa vsak posamezen osebni podatek, do katerega pride odvetnik pri opravljanju svojega poklica, ne predstavlja že tudi strukturiranega niza podatkov, torej zbirke osebnih podatkov, in pridobitev takega osebnega podatka ne pomeni avtomatično tudi njegove obdelave. Da bi šlo za obdelavo zbirke osebnih podatkov, bi morali biti izpolnjeni pogoji iz 3. in 5. točke 6. člena ZVOP-1, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Posledično revident kot odvetnik v tem primeru ni upravljalec osebnih podatkov iz 8. točke 6. člena ZVOP-1.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/4, 17, 17/3. URS člen 22, 23, 25, 120, 157. ZUP člen 42. ZVOP-1 člen 55. ZInfP člen 10. ZDU-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1, 74a, 74b, 74c.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - subjektivni koncept upravnega spora - objektivni koncept upravnega spora - poseg v pristojnost ali pooblastilo - upravni organ - izvrševanje upravne funkcije - naložitev obveznosti - upravna enota - sodno varstvo
S pojmom pravice ali pravne koristi stranke ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije. To pomeni, da v upravnem sporu sodno varstvo (načina) izvajanja pristojnosti in pooblastil, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije, ni zagotovljeno.
Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka (informacijski pooblaščenec) pritožnici (upravni enoti) naložila določene obveznosti v okviru izvrševanja pritožničine upravne funkcije, slednja s tem v zvezi nima sodnega varstva v upravnem sporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS2007138
ZKP člen 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 38, 38/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Policija je s hrambo profila DNK obsojenca, kljub temu, da je bil kazenski postopek proti njemu kot mladoletniku že ustavljen, nedopustno posegla v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/1, 32, 32/4. ZVO-1 člen 148, 148/1-5.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - dimnikarska služba
Ker določba četrtega odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastilo Informacijskemu pooblaščencu (toženi stranki) za nadzor nad varstvom osebnih podatkov samo za primere iz četrtega odstavka 9. člena in v primeru tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1, v obravnavanem primeru pa obdelava osebnih podatkov, ki jih obdeluje upravljavec, ne temelji na tretjem odstavku, ampak na prvem odstavku 10. člena ZVOP-1, tudi po presoji Vrhovnega sodišča četrti odstavek 32. člena ZVOP-1 revidentu ne daje pravice zahtevati prenehanja obdelave njegovih osebnih podatkov za namene, ki so vsebovani v tej zadevi.
ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/2, 83, 83/2-2. ZVOP-1 člen 6, 9, 9/4, 10, 10/3, 32, 32/4. ZVO-1 člen 148, 148/1-5.
varstvo osebnih podatkov – obdelava osebnih podatkov – zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov
Ker določba četrtega odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastilo informacijskemu pooblaščencu (toženi stranki) za nadzor nad varstvom osebnih podatkov samo za primere iz četrtega odstavka 9. člena in v primeru tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1, v obravnavanem primeru pa obdelava osebnih podatkov s strani upravljalca ne temelji na tretjem odstavku 10. člena ZVOP-1, četrti odstavek 32. člena ZVOP-1 revidentu ne daje pravice zahtevati prenehanja obdelave njegovih osebnih podatkov za sporne namene in je tožena stranka njegovo zahtevo pravilno zavrgla.
varstvo osebnih podatkov – informacijski pooblaščenec - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni izpostavljeno - pavšalno zatrjevanje neenotne sodne prakse
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja sploh ni izpostavila, zato tudi ne more uspeti s pavšalnim zatrjevanjem neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in ne z zatrjevanjem, da o (neizpostavljenem) pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo.
ZUS-1 člen 18, 32, 36, 70, 75, 75/2, 82, 82/1. ZVOP-1 člen 26.
začasna odredba - predmet upravnega spora – preizkus procesnih predpostavk za tožbo – spor med upravno enoto in informacijskim pooblaščencem v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – pravni interes – javni interes
Upravni organ v izvrševanju svoje upravne funkcije nima sodnega varstva v upravnem sporu tako kot zasebnopravni subjekt.
Presoja procesnih predpostavk za tožbo mora v obravnavanem primeru (glede na stranke postopka in predmet spora ter ustaljeno sodno prakso) zajeti zlasti presojo, ali tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic in obveznosti ali pravnih koristi, za katere je glede na določbe Ustave Republike Slovenije, ZUS-1 in drugih zakonov, sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu ali pa uveljavlja sodno varstvo načina izvrševanja svojih pristojnosti in pooblastil, ki jih ima v izvrševanju svojih upravnih funkcij. S pojmom pravice oziroma pravne koristi posameznika oziroma organizacije v smislu Ustave Republike Slovenije, 1. člena in drugih določb ZUS-1, so po presoji Vrhovnega sodišča mišljeni predvsem zasebnopravni subjekti in tako v tem okviru ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil ter nalog, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije. V upravnem sporu po presoji Vrhovnega sodišča sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah Ustave Republike Slovenije niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.
ZVOP-1 člen 1, 6, 6-1, 6-2, 6-5, 6-18, 8, 8/1, 8/2, 10, 10/1, 50, 52, 52/1, 72, 72/1, 73, 73/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, preambula točka 26.
varstvo osebnih podatkov - telefonska številka - osebni podatek - ukrep državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov - javni interes - obdelava osebnih podatkov - privolitev posameznika - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje
Upoštevaje opredelitev pojma osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1 in opredelitve posameznika po 2. točki 6. člena ZVOP-1, je pravilen zaključek, da je za tistega, ki razpolaga s telefonsko številko, tudi ob izostanku kakšnih drugih podatkov, fizična oseba, ki to številko uporablja, vsaj (posredno) določljiva. Telefonsko številko je mogoče povezati s posameznikom brez nesorazmerno velikih naporov, stroškov ali porabe časa, torej ta podatek ni anonimiziran.
izbris podatkov iz zbirke naročnikov - začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana – stroški za vzpostavitev zakonitega stanja – izvršitev dokončnega akta ne posega v ugled zavezanca
Materialna škoda sama po sebi, ne da bi tožnik izkazal tudi svojo neposredno ogroženost, ne pomeni težko popravljive škode. Stranka je sicer zatrjevala visoke stroške, ki pa jih ni specificirala, tako da ne samo, da ni navedla predvidene višine stroškov, prav tako ni navedla, kaj bi ti stroški pomenili za njo oziroma njeno poslovanje.
V zvezi z ugovori glede stroškov, ki naj bi jih pritožnica imela z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, da stranka s stroški, povezanimi z vzpostavitvijo zakonitega stanja, težko popravljive škode ne more izkazovati.
Izvrševanje dokončnih upravnih aktov državnih organov ne pomeni nedopustnega ravnanja in posledično tudi ne poseganja v ugled in dobro ime osebe, ki tak akt izvršuje.
začasna odredba – varstvo osebnih podatkov – snemanje telefonskih pogovorov
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča v svoji vlogi (tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe) z vsemi svojimi navedbami v zadostni meri izkazala verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi ji z morebitno izvršbo izpodbijane odločbe verjetno nastala. Pri tem je v navedeni vlogi z zadostno stopnjo verjetnosti konkretno navedla prepričljive okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ki jo je podprla z dovolj konkretnimi in obrazloženimi navedbami. S tem je konkretizirala tako zadostno stopnjo verjetnosti nastanka same škode, kakor tudi, da bi bila škoda, ki bi ji nastala, zanjo težko popravljiva. Po presoji Vrhovnega sodišča z izdajo predlagane začasne odredbe v skladu z načelom sorazmernosti koristi nasprotne stranke ne bodo z ničemer prizadete, prav tako pa ne bo prišlo do prizadetosti javne koristi z začasno odložitvijo upravnega učinkovanja izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. S tem so bili izpolnjeni pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – ZDRAVSTVENO VARSTVO – UPRAVNI SPOR
VS1013197
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/3, 84, 84/1, 89. ZVDAGA člen 40, 40/1, 40/3, 78, 78/2.
ukrep inšpektorja za kulturo in medije - izročitev arhivskega gradiva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva – zdravstvena dokumentacija – razkritje osebnih podatkov - pravica do zasebnosti, do osebnega dostojanstva, do varstva osebnih podatkov – predmet upravnega spora - pravno vprašanje pomembno za rešitev spora - začasna odredba – pravni interes
Glede prvega pravnega vprašanja (ali bi bilo treba v obravnavanem primeru, ko je sklenjen med strankama sporazum, uporabiti določbo prvega odstavka 40. člena ZVDAGA ali pa določbo tretjega odstavka 40. člena tega zakona), za katerega revidentka meni, da je pomembno, Vrhovno sodišče meni, da to vprašanje ni pomembno za odločitev v tej zadevi, saj revidentka ni izkazala, da bi bil tak sporazum sploh sklenjen (sodišču ga ni predložila in tudi sicer ni izkazala njegovega obstoja), tožena stranka pa zatrjuje, da tak sporazum ni bil sklenjen.
Pravno vprašanje, ali je v obravnavanem primeru uporaba določb ZVDAGA glede zdravstvene dokumentacije v nasprotju z določbami ZVOP-1 ter omogoča nepooblaščene in nezakonite posege v ustavno varovano pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS, pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS ter pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, se ne nanaša na predmet tega upravnega spor, to je zakonitost inšpekcijske odločbe.