zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - oseba brez PDI
Ker vlagateljica svoji vlogi ni priložila dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367. č člen ZPP).
Škoda, ki jo zatrjuje pritožnica, je pravzaprav utemeljena na javnem interesu – na varstvu življenja, zdravja in premoženja njenih obiskovalcev. Seveda pa je posredno to lahko tudi pritožničina škoda kot upravljavke kopališča, na katerem bi lahko prišlo do škodnega dogodka. Vendar pritožnica ni uspela izkazati verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, saj jo je mogoče preprečiti z ustreznimi varnostnimi ukrepi, temelječimi na striktnem izpolnjevanju varnostnih predpisov.
Pritožnica predloga za izdajo začasne odredbe ni formulirala na način, da bi posamično, tj. za vsako od videonadzornih kamer, zajetih v izpodbijani odločbi toženke, zatrjevala in izkazala, da bi prav zaradi prenehanje njenega delovanja pritožnici nastala težko popravljiva škoda, zato sodišče prve stopnje v okviru materialnoprocesnega vodstva ni bilo dolžno ugotavljati, katera izmed nadzornih kamer je v smislu varovanja življenja in premoženja obiskovalcev še posebej obremenjena. Predlogu za izdajo začasne odredbe zato ni moglo ugoditi niti deloma.Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o bistveni kršitvi določb postopka, ker naj sodišče prve stopnje ne bi preizkusilo utemeljenosti začasne odredbe glede vsake posamezne kamere.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00063520
URS člen 28, 29, 35, 36, 37, 38, 54, 56.. KZ-1 člen 82, 90, 90/3, 190, 190/1.. ZKP člen 248, 249, 249/1, 265.. ZS člen 12a, 12a/2, 13, 13/6, 80, 84.. ZVOP-1 člen 6, 6-19.. Sodni red (2016) člen 244.
odvzem mladoletne osebe - zakonska rehabilitacija - pravica do zasebnega življenja - pravica do informacijske zasebnosti - načelo sorazmernosti - pravica do družinskega življenja - izključitev protipravnosti - načelo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - onemogočanje stikov - volja otroka - korist mladoletnega otroka - zlonamernost - odredba o postavitvi izvedenca - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zastaranje kazenskega pregona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je umeščeno v poglavje o kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino (otroke). Rok za zastaranje kazenskega pregona pri teh kaznivih dejanjih, izvršenih proti mladoletni osebi, začne teči šele po polnoletnosti oškodovancev (tretji odstavek 90. člena KZ-1).
Pravila o zakonski rehabilitaciji ne preprečujejo, da se občutljivi osebni (zdravstveni) podatki, zbrani v prejšnjem kazenskem postopku v okviru mnenja izvedenca psihiatrične stroke, znova uporabijo, čeprav je bila prehodna obsodba izbrisana iz kazenske evidence. Ponovna uporaba osebnih podatkov še ne pomeni pripisovanja (novih) pravnih posledic ravnanju, ki je bilo predmet presoje v izbrisani kazenski sodbi. Splošne, toliko manj pa kategorične prepovedi prehajanja dokaznega gradiva iz enega postopka v drugega ni. Ponovna uporaba preteklih izvedenskih mnenj ni nezdružljiva niti pretirana glede na namen, za katerega so bila izvedenska mnenja prvotno pridobljena. Pretekla izvedenska mnenja predstavljajo del na novo odrejenega izvedenskega dela za potrebe odločanja o aktualni kazenski zadevi z novimi (drugačnimi) časovnimi, dejanskimi in pravnimi dimenzijami. Pridobitev mnenj iz prejšnjih postopkov je utemeljena v dokaznih ter spoznavnih potrebah novega kazenskega postopka, ki jih je sodišče utemeljilo v odredbah, s katerimi je postavilo izvedence v aktualnem postopku.
V novejši ustavnosodni presoji Ustavno sodišče zbiranje, obdelovanje in hrambo osebnih podatkov presoja skozi merila pravice do informacijske zasebnosti iz 38. člena Ustave. Prav ta merila so upoštevna ob presoji ravnanja sodišča, ki s pomočjo izvedencev zbira zdravstvene podatke o obsojenki ter njenih otrocih (mladoletnih oškodovancih), tj. vse na podlagi sodnih odločb (odredb o izvedenstvu), s katerimi sodišče izvršuje materialno procesno vodstvo in zbira dokazno gradivo. Vsebinski temelj (tudi) za odločbe materialnega procesnega vodstva je presoja pogojev, ali naj se začne sodni kazenski postopek, s čimer je zadoščeno zahtevi po določni zakonski podlagi (drugi odstavek 38. člena Ustave) za pridobivanje občutljivih osebnih podatkov v kazenskem postopku. Določbe ZKP od sodišča zahtevajo, da za potrebe odločanja o kazenski zadevi, tj. predmetu obtožbe, odločitev o odreditvi izvedenstva v odredbi konkretizira z navedbo dejstev ter okoliščin, ki naj bi jih ugotovilo s pomočjo izvedenca. Še dodatna obrazložitev odredbe o izvedenstvu ni potrebna. Presoja predpostavk za tek sodnega postopka in presoja, ki jo sodišče izrazi v odredbi o izvedenstvu, prestavljata celoto, iz katere je mogoče prepoznati, ali je zbiranje ter obdelovanje občutljivih osebnih podatkov nujno za izvajanje pristojnosti kazenskega sodišča.
Nižji sodišči sta argumentirano utemeljili obstoj zakonskega znaka zlonamernosti. Opravili sta tehtanje med vsebino izvršljivih sodnih odločb o stikih mladoletnih oškodovancev z enim od staršev in koristmi otrok. Ugotovili sta, da niso obstajale (izjemne) okoliščine, ki bi kazale, da je vsebina odločb o stikih v nasprotju z največjimi koristmi oškodovancev, kar pomeni, da ni prišlo do kolizije koristi otrok z izvršljivimi sodnimi odločbami. Opredelili sta se, da indoktrinirani volji obeh otrok, ki sta bila v kritičnem obdobju pod starostnim pragom kognitivne zrelosti (pred adolescenco), ni mogoče priznati relevantnosti. S tem sta sledili merilom, ki jih je Ustavno sodišče izoblikovalo v zadevi Up-616/15-17.
ZDIJZ člen 5a, 5a/1, 6, 6/1, 6/1-8,. PoDS-1 člen 18, 18/4, 25, 101. ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - parlamentarna preiskava - dostop do podatkov - dostop do informacij javnega značaja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je skladna s 5.a členom ZDIJZ razlaga sodišča, po kateri parlamentarna preiskava predstavlja nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00054114
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 79, 79/2. URS člen 35. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 34. ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 134. ZPP člen 1.
varstvo osebnih podatkov po ZVOP - obdelava osebnih podatkov - objava članka - objava na svetovnem spletu - pravica do zasebnosti - tožba v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe - ugoditev pritožbi - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Ker nadaljnjih pravil o pristojnosti sodišč za odločanje o sporih na podlagi 79. člena SUVP ta uredba ne vsebuje, je za določitev pristojnosti potrebna razlaga zakonskega prava Republike Slovenije. Tako je sicer mogoče uporabiti tudi določbo 34. člena ZVOP-1, kolikor ni v nasprotju z SUVP, vendar jo je treba razlagati skladno z vsebino SUVP. Vsebino 34. člena ZVOP-1 pa je že razložila dosedanja sodna praksa Vrhovnega sodišča, ki je poudarila, da se navedena določba po vsebini nanaša zgolj na javnopravne upravne spore, ki se lahko vodijo samo zoper organe oblasti v smislu 1. člena ZUS-1. Skladno s tem so za vse ostale spore za varstvo osebnih podatkov po 79. členu SUVP pristojna sodišča splošne pristojnosti.
Tožena stranka ni javni organ države članice, temveč gre za zasebnopravno gospodarsko družbo. Tako za odločanje o varstvu osebnih podatkov v tem sodnem sporu ni pristojno Upravno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti na podlagi 1. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PREKRŠKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00051519
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 17, 77, 78, 79. URS člen 34, 35, 38, 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. OZ člen 1, 1/1, 134, 134/1. ZP-1 člen 53, 53/3. ZVOP-1 člen 32, 32/3, 33, 34, 34/3.
dopolnilna sodba v upravnem sporu - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - dopolnilni sklep - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - tožba zaradi varstva človekovih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo učinkovito sodno varstvo - delna ugoditev pritožbi - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Opozorilo, ki ga izda prekrškovni organ na podlagi pooblastila in določb ZP-1, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in z njim ni odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi s področja upravnega prava. Gre namreč za akt, izdan v prekrškovnem postopku. Prav zato tako opozorilo ne predstavlja niti akta ali dejanja po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zgolj sklicevanje na kršitev ustavnih pravic še ne konstruira dovoljene tožbe po navedenem členu, niti taka tožba ni dovoljena že na podlagi dejstva, da določbe ZP-1 pravnega sredstva zoper opozorilo izrecno ne predvidevajo. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen dopolnjevanju morebitnih pomanjkljivih sodnih postopkov na različnih pravnih področjih, kjer zakonodajalec v področni zakonodaji ni zagotovil sodnega varstva vseh strankinih pravic in pravno varovanih interesov.
V upravnem sporu ni mogoče uveljavljati niti ugotovitve nezakonitosti in neustavnosti vodenja prekrškovnega postopka, ki pripelje do izdaje tega opozorila. Pritožnica tudi s tem v bistvu uveljavlja pomanjkljivost ureditve pravnih sredstev v prekrškovnem postopku, čemur subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 ni namenjen.
V delu, v katerem pritožnica zahteva preprečitev bodočih posegov v čast in dostojanstvo sodnikov ter kršitev drugih osebnostnih pravic, pa ima pritožnica možnost zahtevati sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 134. člena OZ.
UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00050100
URS člen 15, 15/4, 35, 38. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/4, 32, 32/3, 32/4, 32/5, 33, 33/3, 34, 34/1, 34/3. ZInfP člen 2, 2-3, 3, 3/3. ZVOPOKD člen 4, 4-16, 27, 75.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - tožba v upravnem sporu - tožba zoper dokončen upravni akt - preuranjena tožba - nadzorni organ - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
ZVOP-1 določa pravico do izbrisa osebnih podatkov kot tudi postopek za uveljavljanje te pravice, kar izključuje neposredno sodno varstvo po 34. členu ZVOP-1.
Možnost neposrednega sodnega varstva po 34. členu ZVOP-1 je predvidena kot izjema, kadar je z dejanji nosilcev oblasti nezakonito poseženo v zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, vendar tega ni mogoče varovati v drugem postopku ter s tam urejenimi pravnimi sredstvi. V obravnavanem primeru je to pravno sredstvo po četrtem odstavku 32. člena ZVOP-1 najprej zahteva pri Informacijskem pooblaščencu za odločanje o obdelavi osebnih podatkov, tj. izbrisa, in nadalje upravni spor zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca po določbah ZUS-1.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00039889
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 135, 135/4, 237, 237/2, 237/2-7. ZIN člen 28, 32. ZVOP-1 člen 54, 55.
inšpekcijski postopek - postopek začet po uradni dolžnosti - ustavitev inšpekcijskega postopka - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - pomanjkanje pravnega interesa - akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Pravni interes je potreben tudi za izpodbijanje procesnih sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Navedena določba, na podlagi katere se v upravnem sporu lahko izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta ustavljen, sicer pove, kateri akti, ki niso upravni akti iz 2. člena ZUS-1, se smejo izpodbijati v upravnem sporu, ne pa tudi, kdo ima za to pravni interes. Tega ima, kot pojasnjeno, le oseba, ki si s tožbo v upravnem sporu lahko izboljša svoj pravni položaj.
Pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora ne more utemeljevati niti z morebitnim prekrškovnim postopkom, ne glede na to, ali bo v njem predmet ugotavljanja prekrškovne odgovornosti dejanje, ki je opredeljeno v obrazložitvi sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka. Zakonske določbe, ki bi vezala prekrškovni organ na dejansko stanje, ki je opisano v obrazložitvi procesnega sklepa, izdanega v upravnem postopku, namreč ni, niti pritožba tega ne trdi.
Ne iz določb ZVOP-1 ali ZIN ne izhaja – tega tudi pritožba ne zatrjuje –, da mora nadzorni organ v primeru, ko oceni, da niso več podane okoliščine, ki bi utemeljevale izrek inšpekcijskega ukrepa z namenom odprave ugotovljenih nepravilnosti oziroma z namenom preprečitve nadaljnjega izvajanja dejanj v nasprotju z zakonom, vseeno izdati odločbo, in sicer odločbo o ugotovljenih kršitvah zakona (čeprav te ne zahtevajo naložitve inšpekcijskih ukrepov).
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00037352
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZS člen 73c.
odložitvena in ureditvena začasna odredba - izvajanje videonadzora - pogoji za izvajanje videonadzora - inšpekcijski nadzor - varstvo osebnih podatkov po ZVOP - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - varovanje - ukrepi za zagotavljanje varnosti - neizkazana težko popravljiva škoda - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Pritožniku z izpodbijano odločbo ni bilo onemogočeno izvajanje videonadzora v skupnih prostorih v celoti, kot zatrjuje, ampak v omejenem obsegu. Kako bo tak videonadzor zagotovil, je stvar tehničnih rešitev (vključno z morebitno prestavitvijo kamer), medtem ko je za odločanje o izdaji začasne odredbe in o pritožbi pomembno le, da na podlagi tega, kar je izvršil več, kot je bilo od njega zahtevano, ne more utemeljevati možnosti nastanka težko popravljive škode.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00032203
ZUS-1 člen 1, 2, 4. ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 48, 481, 481/1, 481/1-1. ZVOP-1 člen 22, 34. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-19, 4/6, 4/8, 6, 6-2. ZBan-2 člen 97.
posredovanje osebnih podatkov upniku - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - ni upravni spor - gospodarski spor
Tožena stranka kot banka ne izdaja upravnih aktov, zato tudi o posredovanju zahtevanih podatkov ne odloča z upravnim aktom.
V konkretnem primeru ne gre za spor po 2. oziroma 4. členu ZUS-1, za katerega bi bilo pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije kot specializirano sodišče za upravne spore.
Pristojnost Upravnega sodišča s 34. členom ZVOP-1 ni določena za uveljavljanje obveznosti posredovanja podatkov, čeprav je taka obveznost določena tudi s tem zakonom. Člen 34 namreč zagotavlja sodno varstvo v upravnem sporu le posamezniku, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene s tem zakonom.
Ker tudi ZVOP-1 ne določa pristojnosti Upravnega sodišča kot specializiranega sodišča za odločanje o tožbenem zahtevku, je na podlagi 1. člena ZPP za odločanje o njem lahko pristojno le sodišče splošne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00030485
ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/2, 30/3, 33, 33/2, 40, 40/1, 40/2, 66, 66/1. ZPP člen 351, 351/3, 366. URS člen 157.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - varstvo osebnih podatkov - tožbeni predlog v upravnem sporu - tožba zaradi varstva človekovih pravic - subsidiarni upravni spor - odločanje o tožbenem zahtevku
Po tretjem odstavku 30. člena ZUS-1 mora tožnik, ki s tožbo zahteva ugotovitev, da je bilo z dejanjem nezakonito poseženo v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine, v tožbi (med drugim) postaviti zahtevek, naj se poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove. Konkretizacija navedene določbe je v drugem odstavku 33. člena ZUS-1,2 ki določa tožbene zahtevke, to pa so tudi zahtevki, ki jih je postavila pritožnica. Ne drži stališče iz izpodbijanega sklepa, da sodišče prve stopnje pri odločanju o predmetni tožbi s tem, ko je izpodbijani akt odpravilo in toženki naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, ni bilo dolžno v izreku odločiti o preostalih delih tožbenega zahtevka. Tudi iz pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) izhaja, da mora stranka imeti možnost, da spor predloži sodišču in da sodišče v tem sporu tudi meritorno odloči z zavezujočo odločitvijo.
BANČNO JAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00029456
ZVOP-1 člen 6, 6-8, 22, 22/1, 34. ZUP člen 2, 3, 4. ZBan-2 člen 30, 97, 97/2.
osebni podatki - banka - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku - izvajalec javne službe - javna služba - posredovanje osebnih podatkov upniku - upravljalec osebnih podatkov - javno pooblastilo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Opravljanje bančnih storitev je sicer pravno urejena dejavnost, vendar pa je ne ZBan-2 ne drug zakon ne opredeljuje kot javno službo, niti ne ureja posebnih ali izključnih pravic za njeno izvrševanje ter drugih pravil, ki bi jo glede na navedeno uvrščali med tako regulirane dejavnosti v javnem interesu. Zato je opravljanje bančnih storitev dejavnost, ki se opravlja na trgu v okviru uresničevanja svobodne gospodarske pobude, izvajalci te dejavnosti (banke) pa niso izvajalci javnih služb. Posledično banke tudi niso zavezane odločati po upravnem postopku, torej izdajati odločb z vsemi sestavinami v skladu z ZUP. ZVOP-1 tudi sicer ne daje pravne podlage, da bi zasebnopravni subjekti (upravljavci osebnih podatkov) odločali o prošnjah oziroma zahtevah za posredovanje osebnih podatkov z upravnimi odločbami na podlagi ZUP.
URS člen 23, 25, 38, 35. ZVOP-1 člen 8, 8/2, 9, 9/1, 9/4, 34. ZUS-1 člen 4, 6, 6/2, 33, 66, 73, 73/1, 82. ZPP člen 181. ZDavP-2 člen 36, 39, 68. ZDS člen 18, 24.
varstvo osebnih podatkov - kršitev ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - ugotovitvena tožba - procesne predpostavke za ugotovitveno tožbo - pravni interes - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pridobivanje podatkov - bančni račun - bančna tajnost - načelo sorazmernosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pritožbena obravnava - glavna obravnava pred Vrhovnim sodiščem - ugotovitvena sodba v upravnem sporu
ZUS-1 glede zahteve po obstoju pravnega interesa za vloženo tožbo ne ločuje med različnimi oblikami tožbenih zahtevkov, ki so našteti v 33. členu ZUS-1. To pomeni, da za vložitev ugotovitvene tožbe veljajo enaka pravila kot za druge oblike tožbenih zahtevkov, torej tudi to, da zanjo ni treba izkazati posebnega, kvalificiranega pravnega interesa.
V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je davčni organ vezan na ZVOP-1. Na davčnemu organu je dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca.
Ob tem je davčni organ pri pridobivanju osebnih podatkov tako davčnega zavezanca kot tretjih (povezanih) oseb dolžan spoštovati temeljno načelo varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti, po katerem se lahko obdelujejo le tisti osebni podatki, ki so primerni za dosego namena in niso (količinsko) pretirani glede na namen obdelave. To zakonsko in ustavno načelo je davčni organ dolžan upoštevati tako pri izbiri oseb, v osebne podatke katerih želi vpogledati, kot pri samem obsegu zajetja le-teh.
Ker je v obravnavanem primeru davčni organ pridobil osebne bančne podatke o vseh transakcijah na bančnem računu pritožnice za obdobje celega leta 2011 brez izkazanega zakonsko določenega namena, ni kršil le zakonsko pooblastilo iz ZDavP-2, temveč tudi prepoved uporabe osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja iz prvega odstavka 38. člena Ustave in zato je v tem delu tožba na ugotovitev kršitve človekove pravice utemeljena.
ZVOP-1 člen 3, 6, 6-1, 6-2, 8, 9. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - varstvo osebnih podatkov - video posnetek - videonadzor javnih površin - splošno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - privolitev - obdelava osebnih podatkov - osebni podatek - sorazmernost - neizkazana neenotna sodna praksa
Revidentka ni izpostavila konkretnega pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno po vsebini obravnavane zadeve.
Vprašanje, ali oziroma kdaj je videoposnetek osebni podatek, je splošno in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Iz opredelitve pojmov "osebni podatek" in "posameznik" v ZVOP-1 jasno izhaja, da je videoposnetek posameznika nosilec njegovega osebnega podatka (tj. zunanje podobe) takrat, ko je posameznik na njem določen ali določljiv na način, da ga je mogoče identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali časa.
Takšen videonadzor vedno posega v zasebnost posameznika. To izhaja že iz 8. člena ZVOP-1, ki ima podlago v drugem odstavku 38. člena Ustave. Na področju obdelave osebnih podatkov je prepovedano vse, razen tistega, kar je z zakonom izrecno dovoljeno. To pa še ne pomeni, da vsaka tovrstna obdelava tudi krši človekovo pravico do informacijske zasebnosti. Krši jo, če je nezakonita.
Z branjem zakonskega besedila je mogoče odgovoriti tudi na vprašanje, ali posameznik z vstopom na javno površino konkludentno privoli v snemanje in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov. Ker mora za veljavno učinkovanje takšne privolitve vnaprej obstajati zakonska ureditev, ki to določa (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1), v obravnavanem primeru pa takšne zakonske določbe ni, se na posameznikovo privolitev ni mogoče sklicevati. Primerjava med možnostjo vsakogar, da krajevno in časovno locira drugega, ki se istočasno nahaja na javni površini, s primerom, ko oseba javnega prava tovrstne podatke načrtno obdeluje, ni ustrezna.
Iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja zanikanje revidentkine upravičenosti do videonadzora zaradi zatrjevanih namenov, pač pa nesorazmernost v smislu 3. člena ZVOP-1, saj bi za varstvo premoženja na javnih površinah in zagotavljanje pretočnosti prometa lahko uporabila milejše ukrepe.
Ker ni izkazana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, revidentka tudi z zadnjim ni izkazala pomembnega pravnega vprašanja.
BANČNO JAVNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00011277
ZBan-2 člen 97. ZIZ člen 4. ZVOP-1 člen 22.
predlog za dopustitev revizije - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - osebni podatki - odločanje v upravnem postopku - gospodarska javna služba
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali banke in hranilnice s tem, ko jim Banka Slovenije podeli dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev na območju RS, pridobijo lastnost izvajalca javne službe ter s tem obveznost odločanja po upravnem postopku v vseh primerih kadar odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev?
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZVoz člen 26, 26/6, 58, 61, 64. URS člen 14, 14/2, 38. MKVCP člen 8. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2-14. ZP-1 člen 22, 205, 206, 203, 203/2, 202č. ZVOP-1 člen 21. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 27, 27/6, 64, 64/2, 62/3, 64/4, 67, 67/3.
vozniško dovoljenje - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - podatki iz uradne evidence - izbris iz evidence - odvzem vozniškega dovoljenja - hramba podatkov - zahteva za izbris podatkov - obdelava osebnih podatkov - zbiranje osebnih podatkov - prekršek - dostop do podatkov - strogi test sorazmernosti
Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bila ustavnosodna razlaga ureditve hrambe podatkov o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja le razlaga, po kateri bi se ti podatki brisali po treh letih, kot to velja za prekrške.
Hramba teh podatkov je dopustna do uresničitve namena hrambe. Hramba obravnavanih podatkov v evidenci o vozniških dovoljenjih pa je namenjena izvajanju zakonske ureditve pogojev za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
KORUPCIJA - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00001666
URS člen 21, 22, 38. ZIntPK člen 13, 16, 16/1, 75. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/1, 19, 19/3, 19/5. ZDIJZ člen 6, 6/3.
postopek zaradi suma korupcije - preprečevanje korupcije - poseg v človekove pravice - enako varstvo pravic - osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da način, kako so podatki v aplikaciji Supervizor organizirani, kaže na to, da gre za zbirko osebnih podatkov v smislu 5. točke šestega odstavka ZVOP-1. Objava tožnikovih osebnih podatkov v Supervizorju bi bila zato skladna z URS in ZVOP-1 samo, če bi za takšno zbirko podatkov obstajala dovolj določna zakonska podlaga. Te pa ni bilo.
ZUS-1 člen 1, 4, 4/1, 4/2, 40, 40/1. URS člen 35, 38. ZVOP-1 člen 34.
finančna preiskava - premoženje nezakonitega izvora - nova tožba - ugotovitveni zahtevek - varstvo osebnih podatkov - varstvo zasebnosti - pridobivanje podatkov o prometu na bančnem računu - učinkovito drugo sodno varstvo - kršitev ustavnih pravic - odprava akta - pravdni postopek - oblika tožbenega zahtevka
Pritožnica je ravnanje davčnega urada, opravljeno pred finančno preiskavo, šele s to vlogo vsebinsko in pravno ovrednotila kot samostojno ravnanje oblastvenega organa, ki naj bi od banke nezakonito zahteval in na tej podlagi pridobil podatke o transakcijah na njenem bančnem računu. Prva pripravljalna vloga v tem delu predstavlja novo tožbo, do katere se bo moralo sodišče prve stopnje šele opredeliti.
Tožba po ZVOP-1 ni tožba v subsidiarnem upravnem sporu, temveč tožba v posebnem upravnem sporu. Po svoji vsebini pomeni nadgradnjo varstva po ZUS-1, saj zagotavlja učinkovito sodno varstvo takrat, kadar gre za oblastveno delovanje nosilcev oblasti v primeru kršitev pravic, ki jih zagotavlja ZVOP-1, bodisi da te kršitve še trajajo bodisi da so že prenehale. Táko sodno varstvo se nudi po splošnih pravilih in izhodiščih, ki jih določa ZUS-1, torej tudi z vidika opredelitve pomena in vsebine upravnega spora (1. člen ZUS-1) ter v njem vsebovanih procesnih norm. S tem je ZVOP-1 v povezavi z ZUS-1 zagotovil posebno obliko sodnega varstva pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave) kot specifičnega upravičenja širše pravice do zasebnosti (35. člen Ustave). To pa izključuje potrebo po subsidiarnem sodnem varstvu ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Za učinkovitost drugega sodnega varstva v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1 ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic. Zadostuje, da lahko oseba v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka zatrjuje in uveljavlja tudi kršitev ustavnih pravic.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. OZ člen 134. ZVOP-1 člen 1, 6-3, 6-5, 6-8, 32, 33, 34, 34/1, 34/2, 34/3. URS člen 35, 38, 157, 157/2.
varstvo osebnih podatkov - varstvo zasebnosti - pridobivanje podatkov o prometu na bančnem računu - učinkovito drugo sodno varstvo - oblastveno delovanje - pravdni postopek - upravni spor - odprava akta - upravljavec osebnih podatkov - pravnomočnost - oblika tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - odškodninski zahtevek - ustavnoskladna razlaga
ZVOP-1 je s tretjim odstavkom 34. člena vzpostavil poseben upravni spor, ki po svoji vsebini pomeni nadgradnjo varstva po ZUS-1, saj zagotavlja učinkovito sodno varstvo takrat, kadar gre za oblastveno delovanje nosilcev oblasti v primeru kršitev pravic, ki jih zagotavlja ZVOP-1. S tem je ZVOP-1 v povezavi z ZUS-1 zagotovil posebno obliko sodnega varstva pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave), tudi kot specifičnega upravičenja širše pravice do zasebnosti (35. člen Ustave), ki v posledici izključuje potrebo po subsidiarnem sodnem varstvu ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Sodnega varstva po 34. členu ZVOP-1 ni dopustno uveljavljati, če teče pravni postopek odločanja v posamični zadevi, v katerem so podatki prizadete osebe obdelujejo oziroma uporabljajo. Kršitve pravice do varstva osebnih podatkov se v teh primerih uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper sprejete odločitve.
A pravdni postopek ne more a priori v vseh primerih varstva osebnih podatkov popolnoma nadomestiti varstva teh pravic v upravnem sporu, ki je z razlogom namenjeno prav razreševanju sporov med prizadetimi posamezniki in oblastjo. V tem oziru je potrebna previdnost, da se na primer s sklicevanjem na drugo sodno varstvo, ki naj bi ga stranka imela v pravdnem postopku, kjer (naj) uveljavlja odškodninski zahtevek izključno zaradi kršitve pravic iz ZVOP-1, sodno varstvo po 34. členu ZVOP-1 povsem ne izvotli.
UPRAVNI SPOR - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS1015485
ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
revizija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dostop do informacij javnega značaja - tonski zapis seje organa - biometrični podatki
Revident z navedbo predmeta obravnavanja v upravnem sporu (dopustnost razkritja tonskega zapisa javne seje) ni postavil pravnega vprašanja, na katerega naj Vrhovno sodišče odgovori. Poleg tega niti iz razlogov revizije ni mogoče razbrati, zakaj naj bi sodišče prve stopnje omenjeni „problem“, ki je materialnopravne narave, rešilo nezakonito.