CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00071258
ZPP člen 5, 243, 252, 254, 254/2, 254/3.
dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe strank
Popolnost, jasnost in skladnost izvedenskega mnenja torej ni odvisna od tega, ali izvedensko mnenje odgovarja na pripombe strank, pač pa zgolj od vsebine odgovorov na s strani sodišča postavljena vprašanja. Pravica do izjave iz 5. člena ZPP stranki res daje pravico, da se med postopkom opredeli do že izvedenih dokazov, kar na drugi strani sodišču nalaga, da se do strankinih pripomb opredeli, vendar je sodišče tisto, ki mora pretehtati, ali so podane pripombe tehtne in to tudi obrazložiti. Če tega ne stori, gre za poseg v strankino pravico do izjave (procesna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ki pa jo mora stranka v pritožbi uveljavljati določno in konkretizirano, ker ta ne spada v okvir pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
odškodnina zaradi smrti bližnjega - ožji družinski član - sorodstveno razmerje
Pri presoji o upravičenosti do odškodnine je potrebno izhajati iz namena pravilno uporabljene materialnopravne določbe prvega odstavka 180. člena OZ, ki pravno varstvo zagotavlja glede na ustvarjene medsebojne čustvene vezi. Te (torej vsebinski vidik) lahko v izjemnih primerih pretehtajo nad pomenom, ki ga ima formalna opredelitev kroga posrednih oškodovancev oz. upravičencev do odškodnine. Če namreč citirana določba za ožje družinske člane (zakonec, otrok, starš) predpostavlja tako močno medsebojno čustveno navezanost, da jih avtomatično uvršča v krog upravičencev za odškodnino po pokojnem sorodniku, potem v primeru dejansko obstoječih medsebojnih čustvenih vezi, ki so rezultat po vsebini ekvivalentnega enakovrstnega razmerja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 180. člena, oškodovancu ni mogoče odreči pravnega varstva zgolj z argumentom, da gre za osebo izven (formalno določenega) kroga posrednih oškodovancev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - utemeljenost odpovednega razloga - tatvina - zaprt krog med seboj povezanih indicev - poligrafsko testiranje - sodna razveza
Sodišče je pravilno zavrnilo rezultate poligrafskega testiranja z utemeljitvijo, da gre za nezanesljiv dokaz. Upoštevalo je, da je tožnik testiranje opravil, ker v notranji preiskavi pri toženki ni želel ničesar prikrivati. Da gre v splošnem za nezanesljiv dokaz, izhaja iz stališč sodne prakse.
Pravilna je presoja sodišča, da dejanske ugotovitve ne predstavljajo celovitega in zaključenega kroga na podlagi posrednih dokazov, ki bi logično nujno imeli za posledico potrditev zatrjevanj toženke, da je bil prav tožnik tisti, ki je sodeloval pri prevozu in odtujitvi „big bag“ vreče s kovino niklja, in ne bi omogočali razumnih pomislekov oziroma izključevali možnosti drugačne presoje. Toženka, na kateri je tudi dokazno breme (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), ni dokazala obstoja kršitev delovnih obveznosti tožnika (z znaki kaznivega dejanja) v zvezi z očitkom udeležbe oziroma sodelovanja pri odtujitvi niklja.
ZPP člen 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi električne energije - sklenitev nove pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - izdaja računa - upoštevanje ddv - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - stroški postopka - odvetniški stroški - obračun DDV
Odvetniške storitve se obračunavajo v skladu z Odvetniško tarifo (OT), ki jo mora uporabiti tudi sodišče (drugi odstavek 14. člena OT). Ta v drugem odstavku 2. člena določa, da so odvetniški stroški povečani za DDV v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Kot opozarja odgovor na pritožbo, OT ne ureja vprašanja pravice do odbitka DDV v primeru, ko je tudi stranka zavezanec za DDV. Ker gre za (davčnopravno) vprašanje, ki presega okvire pravdnega postopka, sodišče pa nima ustreznih podatkov, niti zakonskih pooblastil za ugotavljanje relevantnih dejstev, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 2. člena OT tožeči stranki, katere odvetnik je davčni zavezanec v Republiki Sloveniji, pravilno priznalo stroške z DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073504
ZPP člen 13, 274, 274/1, 308, 359. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 20a.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - zavrženje tožbe - uporaba materialnega prava - neveljavnost pravnega posla - odločanje o predhodnem vprašanju - ničnost pravnega posla - oderuškost - napake volje - pravna narava notarskega zapisa - prepoved reformacije in peius
Notarski zapis ni ne odločba ne poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in nima učinka pravnomočnosti, temveč ima (lahko) le učinek neposredne izvršljivosti. Učinek pravnomočnosti imajo zgolj sodne odločbe in sodne poravnave in le glede njih zakon predpisuje, da se tožba zavrže, če sodišče ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že bilo (s sodno odločbo) pravnomočno razsojena ali o katerem je že sklenjena sodna poravnava (prvi odstavek 274. člena ZPP in 308. člen ZPP). Ker neposredno izvršljiv notarski zapis nima učinka pravnomočnosti, ne predstavlja ovire za sojenje, zato sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo tožbeni zahtevek na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem zavrniti kot neutemeljen iz razloga, ker skupno premoženje ne obstaja več (saj je bilo s sporazumom v obliki notarskega zapisa že veljavno razdeljeno med bivša izvenzakonska partnerja).
Vendar se je v predmetni zadevi pritožil zgolj tožnik, zavrnitev tožbenega zahtevka pa je za tožnika manj ugodna odločitev kot zavrženje tožbe (ker je v primeru zavrženja tožbe možno isto tožbo vložiti še enkrat, v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pa zaradi učinka materialne pravnomočnosti sodbe to več ni mogoče).
ZTLR člen 54, 54/1. URS člen 22. ZPP člen 358, 358-6.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - izrek je nerazumljiv - dokazna ocena
Obravnavano zadevo priposestvovanja stvarne služnosti poti je sodišče prve stopnje glede na časovno veljavnost pravilno podredilo pravilu iz prvega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), po katerem za priposestvovanje in s tem originarni nastanek služnosti poti zadošča 20 letno dejansko izvrševanje služnosti, ki mu lastnik služečega zemljišča ne nasprotuje. Utemeljeno toženca grajata nejasnost izreka glede širine poti. Opredelitev poti v širini 3,5 metra ni skladna z nadaljnjim izrekom, da je pot razvidna iz izrisa izvedenca, ki je sestavni del sodbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - avtomatizirano vodenje postopka - ugovor dolžnika - zahteva za obrazloženost ugovora - sklepčnost
Upniku je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine naloženo minimalno procesno breme, bistveno manjše, kot to velja v rednem pravdnem postopku, ko mora v tožbi določno navesti dejstva, na katera opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda zgolj na podlagi predloga upnika, ne da bi preverilo resničnost podatkov, ki jih je navedel upnik, ne da bi presojalo sklepčnost upnikovega zahtevka (za to v navedbah, ki jih upnik (lahko) navede v predlogu, niti nima podlage) in ne da bi mu bila sploh predložena verodostojna listina, na katero se upnik sklicuje. Zgolj na tej podlagi torej sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, ki jo upnik zahteva. Dolžnik lahko presojo utemeljenosti upnikovega zahtevka v kontradiktornem postopku doseže šele naknadno, z vložitvijo pravočasnega obrazloženega ugovora.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva - pravica do pritožbe zoper sklep - nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopalo v nasprotju z določbo šestega odstavka 10. člena ZST-1. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da je pritožba pritožnice z dne 23. 3. 2023 umaknjena, ker pritožnica ni plačala sodne takse za pritožbo, pri tem pa ni upoštevalo, da je pritožnica s to pritožbo izpodbijala sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zaradi domnevnega umika pravnega sredstva (pritožbe) iz razloga, ker pritožnica takse ni plačala - za pritožbo zoper tak sklep pa se taksa ne plača.
ZGD-1 člen 506, 506/1, 395, 395/2. ZPP člen 184, 274, 285.
ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - razveljavitev sklepov skupščine - glavni in podrejeni zahtevek - jasno oblikovan tožbeni zahtevek - razumljivost tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - glasovanje za sklep - družbena pogodba - dispozitivnost zakonske določbe - omejitev glasovalnih pravic
Zahtevek, ki se glasi „Ugotovi se, da se razveljavijo sklepi skupščine ...“ je bil po stališču višjega sodišča v tem delu premalo natančno oziroma premalo določno opisan, da bi bil (tudi v kontekstu ostalih zahtevkov te tožbe) razumljiv. V takih primerih je dolžnost sodišča (če na to ne opozori že nasprotna stranka), priskrbeti vsa potrebna pojasnila in opraviti materialno procesno vodstvo (prim. 285. člen ZPP).
Pravice, ki gredo družbeniku (materialne in članske), so praviloma sorazmerne z višino poslovnih deležev, vendar družbena pogodba tako glede udeležbe pri dobičku kot glede vezanosti obsega pravice upravljanja na poslovni delež lahko določi drugače. Dispozitivnost družbenikov za različno ureditev teh vprašanj v družbeni pogodbi ter za odstopanje od načela sorazmernosti tako glede delitve dobička kot glede obsega pravic upravljanja je domala neomejena. Zakonske določbe so torej subsidiarne narave, kadar na primer z družbeno pogodbo upravljanje ni urejeno.
Določba prvega odstavka 506. člena ZGD-1 eksplicitno pooblašča družbenike, da v družbeni pogodbi sami lahko določijo, da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica zaradi učinka šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe izključena iz glasovanja. To, da je v ponovljenem glasovanju (če družbenika v prvo ne najdeta soglasja) sprejeta odločitev, za katero glasuje B. B., namreč ne pomeni, da je tožnica izključena iz glasovanja, pač pa, da je njen glas omejen.
Ni sporno, da je bil gozdarski stroj prodan po določilu videno - kupljeno. Če kupec pristane na takšno določilo, je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni podala konkretnih navedb o tem, kdaj so zatrjevane skrite napake nastale oziroma je za njih izvedela. Zgolj trditve, da je za skrite napake izvedela, ko jih je reklamiral novi kupec, in takoj ustno grajala, časovno ni mogoče umestiti in na njeni podlagi ni mogoče ugotoviti, niti kdaj so bile napake odkrite niti kdaj so bile grajane.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost stranke - demenca - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - dokazna ocena - izvid in mnenje izvedenca - verodostojnost priče - odvetnik kot priča - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev sodnega izvedenca
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v citiranem sklepu, lahko v skladu z 247. členom ZPP zahteva izločitev sodnega izvedenca le stranka, ne pa tudi izvedenec sam. Ta odločitev je tako že pravnomočna. Kar zadeva pritožbena zatrjevanja, da bi se izvedenec v obravnavani zadevi moral sam izločiti zaradi svoje nepristranskosti, ker je, preden je izdelal izvedensko mnenje v predmetni zadevi pred postopkom dal drugačno mnenje in naj bi bil podan odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o tem, ali bo sodni izvedenec predlagal, da ga sodišče oprosti opravljanja dela v posamezni zadevi (tretji odstavek 246. člena ZPP) zaradi določenih okoliščin, odvisno zgolj od predloga sodnega izvedenca in nanj pravdna stranka ne more imeti vpliva. Četrti odstavek 246. člena ZPP namreč določa, da mora obstoj okoliščin iz tretjega odstavka tega člena izvedenec sporočiti sodišču. Tako so pritožbena zatrjevanja v zgoraj nakazani smeri neutemeljena, bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 274. členom ZPP pa ni podana.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodba učenca med poukom telovadbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - odmera denarne odškodnine - primerjava z odškodninami v drugih primerih - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - otrok kot oškodovanec - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Če odmerjeno odškodnino umestimo v podobne primere iz sodne prakse, je tako določena odškodnina nekoliko višja, a je pri tem treba upoštevati tožničino mladost. Ob škodnem dogodku je bila stara komaj 11 let, kar pomeni, da ji je poškodba zaznamovala večji del otroštva in bo njene posledice trpela tudi v bodoče.
URS člen 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 116, 120, 120/2. ZIZ člen 36.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Ustaljeno stališče novejše sodne prakse je, da je vrnitev v prejšnje stanje dopustna tudi pri zamudi roka za plačilo sodne takse za ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upravičenega vzroka za zamudo roka ne pomenijo zgolj tiste okoliščine, ki pomenijo višjo silo in ki torej omogočajo razbremenitev objektivne odgovornosti. Pogoj (ne)krivde se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in nato oceniti, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo.
Določbe o plačilo sodne takse kot procesne predpostavke ne predstavljajo posega v pravico strank do pravnega sredstva, temveč gre za določitev načina njenega izvrševanja.
ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - zavrnitev ugovora - osnovni seznam preizkušenih terjatev - preizkus prijavljenih terjatev - priznanje terjatve - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev
Ali je terjatev prednostna ali navadna, tako ali tako ni predmet izjave upravitelja v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev (primerjaj četrti odstavek 61. člena ZFPPIPP), temveč se to lahko preizkuša šele ob delitvi razdelitvene mase, ko se tudi ugotavlja vrstni red plačila nezavarovanih terjatev.
V sklepu o preizkusu terjatev stečajno sodišče o obstoju terjatev ne odloča, odloči le, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).
DZ člen 240, 240/2, 254, 254/2, 262, 262/2, 293. ZNP-1 člen 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - podaljšanje roditeljske pravice - skrbnik - dolžnosti skrbnika
Ker sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna, je sodišče prve stopnje, skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, njegova skrbnika pa sta oba starša.
Skrbnica je sama zahtevala svojo razrešitev, to pa je narekovalo odločitev o njeni razrešitvi. Obveznost skrbnika je namreč prostovoljna in častna (glej drugi odstavek 240. člena DZ), sodišče pa skrbnika razreši, če sam tako zahteva (glej drugi odstavek 254. člena DZ in prvi odstavek 67. člena ZNP-1).
Po drugem odstavku 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Za spremembo istovetnosti zahtevka gre, kadar se spremeni dejanska podlaga tožbe ali tožbeni predlog tako, da tožeča stranka vtožuje nekaj drugega kot v prvotni tožbi.
URS člen 23, 33. ZSDH-1 člen 1, 1/3, 33, 33/1. ZFPPIPP člen 14, 14/1-1, 14/2-2, 239, 239/2. ZPP člen 9. ZIZ člen 279.
predlog za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - neupravičeno pravdanje - zloraba stečajnega postopka - očitno neutemeljen predlog - poštena uporaba procesnih pravic - odškodninska odgovornost upnika
Odškodninska obveznost iniciatorja sodnega postopka je lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz očitno neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Prvi primer je lahko podan takrat, kadar stranka začne postopek očitno brez utemeljitve. V drugem primeru gre za napačno uporabljanje postopka, ki je sicer sam po sebi upravičen, za namen, ki ni tisti, zaradi katerega je bil postopek ustanovljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00071248
ZPP člen 274, 274/1, 324, 324/3.
preživnina za mladoletnega otroka - pobotni ugovor v pravdi - procesni pobotni ugovor - zavrženje pobotnega ugovora - res iudicata
Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo uveljavljani pobotni ugovor, v zvezi s katerim dejanskega stanja ni ugotavljalo, zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti tudi v dajatvenem delu tožbenega zahtevka tožnice in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
spor majhne vrednosti - sočasna izpolnitev obveznosti - izpolnitev naročila - generična stvar - vnaprejšnje plačilo kupnine - nepotrebni dokazi - pravno neodločilne trditve
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevku tožene stranke o sočasni izpolnitvi. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je ugovor tožene stranke glede sočasne izpolnitve brezpredmeten, saj med strankama ni bila dogovorjena sočasna izpolnitev pogodbenih obveznosti. Tožena stranka je namreč sama priznala, da se je zavezala plačati kupnino vnaprej. Prav tako je tožeča stranka navedla, da je pripravljena svojo obveznosti izpolniti kadarkoli po plačilu kupnine, zato drugi odstavek 101. člena OZ v obravnavanem primeru ni uporabljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070969
SPZ člen 177, 177/8. ZFPPIPP člen 105, 354, 355, 355/2-1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 2, 3, 4, 4/1-4, 20, 21, 21/4, 50, 51, 51/3, 51/4, 51/5.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - stečajni postopki - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - plačilo v breme stečajne mase - vrste stroškov stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški stečajnega upravitelja - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - premičnine, ki se vpisujejo v register - vpis v register - oseba, upravičena za vložitev zahteve - stečajni upravitelj - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - pasivna legitimacija - nevezanost sodišča na podzakonski akt - exceptio illegalis
Višino in plačilo (v tej zadevi spornega) nadomestila za opravo vpisa ureja 51. člen Uredbe. Za upravičence, ki lahko zahtevajo vpis v register, pa niso notarji, je višina nadomestila določena v tretjem odstavku 51. člena Uredbe, četrti odstavek istega člena pa določa, da nadomestilo plačajo upravičenci, ki so zahtevali opravo vpisa, in sicer enkrat mesečno po poteku meseca, v katerem so zahtevali vpis.
Glede na navedene določbe se pritožbeno sodišča strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je pasivna legitimacija toženca (stečajnega upravitelja) podana. Določbi četrtega odstavka 21. člena in četrtega odstavka 51. člena Uredbe sta jasni. Stečajni upravitelj je upravičenec za vložitev zahteve za izbris zastavne pravice, zato je tudi zavezanec za plačilo nadomestila.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča v Uredbi določena ureditev plačila za storitev izbrisa zastavne pravice tožencu ne nalaga končnega plačila nadomestil iz svojih sredstev, ampak gre kvečjemu za začasno naložitev plačil, dokler ti stroški ne bodo poplačani iz stečajne mase. Vsi stroški, ki nastanejo stečajnemu upravitelju, so stroški stečajnega postopka (prim. 354. člen in nadaljnje ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da sporni stroški izbrisa zastavnih pravic predstavljajo povsem običajne in pričakovane stroške stečajnega postopka, ki se z dogovorom lahko celo prenesejo na kupca z zastavno pravico obremenjene premičnine v stečaju.