URS člen 69. SPZ člen 88, 89, 91. ZNP-1 člen 178, 178/1. ZPP člen 12.
nujna pot - povezava z javno cesto - postopek za dovolitev nujne poti - vsebina sklepa o določitvi nujne poti - dostop do javne ceste - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - višina denarnega nadomestila za nujno pot - javna cesta - razlastitev ceste - bodoče negotovo dejstvo - priključitev na komunalno omrežje - stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - obseg stvarne služnosti - odmera nadomestila - načelo pomoči prava neuki stranki
V zvezi z vprašanjem opisa stvarne služnosti, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da morajo biti meje izvrševanja služnosti natančno določene, posebej tam, kjer izvrševanje služnosti ni vezano na nek trajen infrastrukturni objekt. Opis prostorskih meja služnosti mora omogočati zanesljivo in trdno opredelitev meja prostora, na katerem se ta izvršuje, sicer ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigi vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti. Ta zahteva mora vsekakor veljati tudi za postopek dovolitve nujne poti. Jasne koordinate stvarne pravice lastnikom obeh zemljišč zagotavljajo potrebno varnost – lastnika gospodujočega zemljišča varujejo pred morebitnimi posegi v pravico, lastnika služečega zemljišča pa pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine. Opisano je še bolj pomembno ob urejanju nujne poti, ki v naravi še ne obstaja.
Višje sodišče v zvezi z odmero nadomestila še opozarja, da je vprašanje, ali bo del sporne površine postal javna cesta, bodoče negotovo dejstvo, ki se ga pri odmeri ne bi smelo upoštevati kot da bo gotovo nastopilo in zato nadomestila znižati.
Določila o nujnih poteh se v skladu z 91. členom SPZ smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, za katera posamezna opravila iz obračuna izvršitelja je izvršitelju priznalo plačilo za delo in povračilo stroškov. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu na obračun izvršitelja zgolj sklicevalo, ni pa povzelo posameznih stroškovnih postavk iz obračuna niti obračuna izvršitelja ni vročilo dolžnikoma, kot slednje tudi pravilno izpostavlja pritožba.
O tožnikovem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku je ob reševanju tožnikove pritožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala toženka, že odločil svet zavoda toženke. Svet zavoda toženke je tožnikovi pritožbi v celoti ugodil. Tožnik tako nima pravnega interesa s tožbo od toženke ponovno zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi ter posledično reintegracijo in reparacijo.
odškodnina zaradi smrti bližnjega - ožji družinski član - sorodstveno razmerje
Pri presoji o upravičenosti do odškodnine je potrebno izhajati iz namena pravilno uporabljene materialnopravne določbe prvega odstavka 180. člena OZ, ki pravno varstvo zagotavlja glede na ustvarjene medsebojne čustvene vezi. Te (torej vsebinski vidik) lahko v izjemnih primerih pretehtajo nad pomenom, ki ga ima formalna opredelitev kroga posrednih oškodovancev oz. upravičencev do odškodnine. Če namreč citirana določba za ožje družinske člane (zakonec, otrok, starš) predpostavlja tako močno medsebojno čustveno navezanost, da jih avtomatično uvršča v krog upravičencev za odškodnino po pokojnem sorodniku, potem v primeru dejansko obstoječih medsebojnih čustvenih vezi, ki so rezultat po vsebini ekvivalentnega enakovrstnega razmerja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 180. člena, oškodovancu ni mogoče odreči pravnega varstva zgolj z argumentom, da gre za osebo izven (formalno določenega) kroga posrednih oškodovancev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00070730
ZPP člen 76, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14. ZIZ člen 15, 24, 24/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 56, 56a, 56a/2. ZGD-1 člen 580, 580/6. URS člen 22.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - izbris družbe iz sodnega registra - pripojitev - prevzeta družba - prevzemna družba - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - neobstoječa družba - procesna predpostavka - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - ugovor plačila - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - procesna skrbnost - dolžnost izvedbe dokaza - materialnopravno nasledstvo - procesnopravno nasledstvo - javna objava - pravica do izjave - pravni standard
Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku (prim. 76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba (šesti odstavek 580. člena ZGD-1). ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj (tako sklep VSL sklep II Ip 423/2018) in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj. Neutemeljeno je zato pritožbeno zatrjevanje, da se 580. člen ZGD-1 nanaša le na materialnopravna razmerja. Prav tako v tem postopku ni šlo za nikakršno ugotavljanje dejstev, ki jih ne bi bilo mogoče izkazati s kvalificiranimi listinami, zaradi česar naj instrumentarij izvršilnega postopka ne bi bil primeren, pač pa je ugotavljanje dejstva prehoda terjatve na novega upnika v tem postopku pravzaprav ravno zaradi nespornega dejstva pripojitve in znanih pravnih posledic le-te precej preprosto.
Pritožba ni utemeljena v delu, v katerem dolžnik uveljavlja, da je utemeljeno ugovarjal, da je bila terjatev delno poplačana v stečajnem postopku, kar je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor po izteku roka. V tem delu ugovora je dolžnik skopo trdil le, da se je terjatev upnika poplačala že iz prodaje premoženja stečajnega dolžnika in glede na to, da je bila terjatev prenesena na novega upnika, je morala obstajati s tem v zvezi tudi spremljajoča dokumentacija, ki dokazuje višino same terjatve. Te ugovorne trditve je tudi po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo z obrazložitvijo, da dolžnik v ugovoru niti ni trdil, v kakšni višini naj bi bila predmetna terjatev poplačana, niti na podlagi katerih prodaj stanovanj v stečajnem postopku, niti kdaj naj bi upnik prejel poplačilo ter da je takšen ugovor (pre)pavšalen in ne ustreza standardu obrazloženosti.
spor majhne vrednosti - sočasna izpolnitev obveznosti - izpolnitev naročila - generična stvar - vnaprejšnje plačilo kupnine - nepotrebni dokazi - pravno neodločilne trditve
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevku tožene stranke o sočasni izpolnitvi. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je ugovor tožene stranke glede sočasne izpolnitve brezpredmeten, saj med strankama ni bila dogovorjena sočasna izpolnitev pogodbenih obveznosti. Tožena stranka je namreč sama priznala, da se je zavezala plačati kupnino vnaprej. Prav tako je tožeča stranka navedla, da je pripravljena svojo obveznosti izpolniti kadarkoli po plačilu kupnine, zato drugi odstavek 101. člena OZ v obravnavanem primeru ni uporabljiv.
Drugače rečeno, postopanje sodišča prve stopnje, ki je ob sklepanju, da je tožnica trditve iz svojega materialnega dokaznega bremena dokazala s stopnjo verjetnosti, prevalilo procesno dokazno breme na toženko, temelji na zmotnem razumevanju procesnega dokaznega bremena. Procesno trditveno in dokazno breme iz 212. člena ZPP ne pomeni nič drugega kot to, da lahko stranka s svojimi trditvami in dokazi v postopku ovrže trditve nasprotne stranke, ki zanje nosi materialno dokazno breme, saj bo sicer v pravdi izgubila. Gre za zatrjevanje t.i. nasprotnih, izključujočih ali izpodbijajočih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070969
SPZ člen 177, 177/8. ZFPPIPP člen 105, 354, 355, 355/2-1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 2, 3, 4, 4/1-4, 20, 21, 21/4, 50, 51, 51/3, 51/4, 51/5.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - stečajni postopki - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - plačilo v breme stečajne mase - vrste stroškov stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški stečajnega upravitelja - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - premičnine, ki se vpisujejo v register - vpis v register - oseba, upravičena za vložitev zahteve - stečajni upravitelj - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - pasivna legitimacija - nevezanost sodišča na podzakonski akt - exceptio illegalis
Višino in plačilo (v tej zadevi spornega) nadomestila za opravo vpisa ureja 51. člen Uredbe. Za upravičence, ki lahko zahtevajo vpis v register, pa niso notarji, je višina nadomestila določena v tretjem odstavku 51. člena Uredbe, četrti odstavek istega člena pa določa, da nadomestilo plačajo upravičenci, ki so zahtevali opravo vpisa, in sicer enkrat mesečno po poteku meseca, v katerem so zahtevali vpis.
Glede na navedene določbe se pritožbeno sodišča strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je pasivna legitimacija toženca (stečajnega upravitelja) podana. Določbi četrtega odstavka 21. člena in četrtega odstavka 51. člena Uredbe sta jasni. Stečajni upravitelj je upravičenec za vložitev zahteve za izbris zastavne pravice, zato je tudi zavezanec za plačilo nadomestila.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča v Uredbi določena ureditev plačila za storitev izbrisa zastavne pravice tožencu ne nalaga končnega plačila nadomestil iz svojih sredstev, ampak gre kvečjemu za začasno naložitev plačil, dokler ti stroški ne bodo poplačani iz stečajne mase. Vsi stroški, ki nastanejo stečajnemu upravitelju, so stroški stečajnega postopka (prim. 354. člen in nadaljnje ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da sporni stroški izbrisa zastavnih pravic predstavljajo povsem običajne in pričakovane stroške stečajnega postopka, ki se z dogovorom lahko celo prenesejo na kupca z zastavno pravico obremenjene premičnine v stečaju.
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnik slednjega ne trdi, niti ne dokazuje, zato se šteje, da je bila pritožniku tožba pravilno vročena in zatrjevana procesna kršitev ni podana ter je pritožba v tem delu v celoti neutemeljena.
Družba lahko zahteva od družbenika plačilo pogodbene kazni za kršitev tistih obveznosti, v zvezi s katerimi je bila takšna pogodbena kazen dogovorjena.
V skladu s tretjim odstavkom 13. člena Družbene pogodbe se lahko pogodbena kazen uveljavi v primeru ugotovljene nelojalne konkurence. Potrebna je torej ugotovitev, da je dejavnost, ki jo opravlja konkurent, nelojalna. Predpostavki za dejanje nelojalne konkurence sta, da je konkurent deloval v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in da je s takšnim ravnanjem povzročil ali utegnil povzročiti škodo.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost stranke - demenca - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - dokazna ocena - izvid in mnenje izvedenca - verodostojnost priče - odvetnik kot priča - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev sodnega izvedenca
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v citiranem sklepu, lahko v skladu z 247. členom ZPP zahteva izločitev sodnega izvedenca le stranka, ne pa tudi izvedenec sam. Ta odločitev je tako že pravnomočna. Kar zadeva pritožbena zatrjevanja, da bi se izvedenec v obravnavani zadevi moral sam izločiti zaradi svoje nepristranskosti, ker je, preden je izdelal izvedensko mnenje v predmetni zadevi pred postopkom dal drugačno mnenje in naj bi bil podan odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o tem, ali bo sodni izvedenec predlagal, da ga sodišče oprosti opravljanja dela v posamezni zadevi (tretji odstavek 246. člena ZPP) zaradi določenih okoliščin, odvisno zgolj od predloga sodnega izvedenca in nanj pravdna stranka ne more imeti vpliva. Četrti odstavek 246. člena ZPP namreč določa, da mora obstoj okoliščin iz tretjega odstavka tega člena izvedenec sporočiti sodišču. Tako so pritožbena zatrjevanja v zgoraj nakazani smeri neutemeljena, bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 274. členom ZPP pa ni podana.
ZGD-1 člen 506, 506/1, 395, 395/2. ZPP člen 184, 274, 285.
ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - razveljavitev sklepov skupščine - glavni in podrejeni zahtevek - jasno oblikovan tožbeni zahtevek - razumljivost tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - glasovanje za sklep - družbena pogodba - dispozitivnost zakonske določbe - omejitev glasovalnih pravic
Zahtevek, ki se glasi „Ugotovi se, da se razveljavijo sklepi skupščine ...“ je bil po stališču višjega sodišča v tem delu premalo natančno oziroma premalo določno opisan, da bi bil (tudi v kontekstu ostalih zahtevkov te tožbe) razumljiv. V takih primerih je dolžnost sodišča (če na to ne opozori že nasprotna stranka), priskrbeti vsa potrebna pojasnila in opraviti materialno procesno vodstvo (prim. 285. člen ZPP).
Pravice, ki gredo družbeniku (materialne in članske), so praviloma sorazmerne z višino poslovnih deležev, vendar družbena pogodba tako glede udeležbe pri dobičku kot glede vezanosti obsega pravice upravljanja na poslovni delež lahko določi drugače. Dispozitivnost družbenikov za različno ureditev teh vprašanj v družbeni pogodbi ter za odstopanje od načela sorazmernosti tako glede delitve dobička kot glede obsega pravic upravljanja je domala neomejena. Zakonske določbe so torej subsidiarne narave, kadar na primer z družbeno pogodbo upravljanje ni urejeno.
Določba prvega odstavka 506. člena ZGD-1 eksplicitno pooblašča družbenike, da v družbeni pogodbi sami lahko določijo, da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica zaradi učinka šestega odstavka 14. člena družbene pogodbe izključena iz glasovanja. To, da je v ponovljenem glasovanju (če družbenika v prvo ne najdeta soglasja) sprejeta odločitev, za katero glasuje B. B., namreč ne pomeni, da je tožnica izključena iz glasovanja, pač pa, da je njen glas omejen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00071248
ZPP člen 274, 274/1, 324, 324/3.
preživnina za mladoletnega otroka - pobotni ugovor v pravdi - procesni pobotni ugovor - zavrženje pobotnega ugovora - res iudicata
Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo uveljavljani pobotni ugovor, v zvezi s katerim dejanskega stanja ni ugotavljalo, zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti tudi v dajatvenem delu tožbenega zahtevka tožnice in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073504
ZPP člen 13, 274, 274/1, 308, 359. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 20a.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - zavrženje tožbe - uporaba materialnega prava - neveljavnost pravnega posla - odločanje o predhodnem vprašanju - ničnost pravnega posla - oderuškost - napake volje - pravna narava notarskega zapisa - prepoved reformacije in peius
Notarski zapis ni ne odločba ne poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in nima učinka pravnomočnosti, temveč ima (lahko) le učinek neposredne izvršljivosti. Učinek pravnomočnosti imajo zgolj sodne odločbe in sodne poravnave in le glede njih zakon predpisuje, da se tožba zavrže, če sodišče ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že bilo (s sodno odločbo) pravnomočno razsojena ali o katerem je že sklenjena sodna poravnava (prvi odstavek 274. člena ZPP in 308. člen ZPP). Ker neposredno izvršljiv notarski zapis nima učinka pravnomočnosti, ne predstavlja ovire za sojenje, zato sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo tožbeni zahtevek na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem zavrniti kot neutemeljen iz razloga, ker skupno premoženje ne obstaja več (saj je bilo s sporazumom v obliki notarskega zapisa že veljavno razdeljeno med bivša izvenzakonska partnerja).
Vendar se je v predmetni zadevi pritožil zgolj tožnik, zavrnitev tožbenega zahtevka pa je za tožnika manj ugodna odločitev kot zavrženje tožbe (ker je v primeru zavrženja tožbe možno isto tožbo vložiti še enkrat, v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pa zaradi učinka materialne pravnomočnosti sodbe to več ni mogoče).
ZTLR člen 54, 54/1. URS člen 22. ZPP člen 358, 358-6.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - izrek je nerazumljiv - dokazna ocena
Obravnavano zadevo priposestvovanja stvarne služnosti poti je sodišče prve stopnje glede na časovno veljavnost pravilno podredilo pravilu iz prvega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), po katerem za priposestvovanje in s tem originarni nastanek služnosti poti zadošča 20 letno dejansko izvrševanje služnosti, ki mu lastnik služečega zemljišča ne nasprotuje. Utemeljeno toženca grajata nejasnost izreka glede širine poti. Opredelitev poti v širini 3,5 metra ni skladna z nadaljnjim izrekom, da je pot razvidna iz izrisa izvedenca, ki je sestavni del sodbe.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva - pravica do pritožbe zoper sklep - nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopalo v nasprotju z določbo šestega odstavka 10. člena ZST-1. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da je pritožba pritožnice z dne 23. 3. 2023 umaknjena, ker pritožnica ni plačala sodne takse za pritožbo, pri tem pa ni upoštevalo, da je pritožnica s to pritožbo izpodbijala sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zaradi domnevnega umika pravnega sredstva (pritožbe) iz razloga, ker pritožnica takse ni plačala - za pritožbo zoper tak sklep pa se taksa ne plača.
izvedensko mnenje kot nedovoljen dokaz - zavrnitev zahteve - izločitev nedovoljenih dokazov - izvedensko mnenje kot dokaz
V prvem odstavku 251. člena ZKP je izrecno določeno, v katerem primeru se sodba ne sme opirati na izvid in mnenje izvedenca. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zahtevo obrambe za izločitev izvedenskega mnenja kot neutemeljeno, ker ne obstajajo nobena znana dejstva, ki bi vzbujala dvom v nepristranskost izvedenca in izvedeniškega mnenja. Samo dejstvo, da se obramba ne strinja z vsebino izvedenskega mnenja, pa ni razlog za izločitev.
URS člen 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 116, 120, 120/2. ZIZ člen 36.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Ustaljeno stališče novejše sodne prakse je, da je vrnitev v prejšnje stanje dopustna tudi pri zamudi roka za plačilo sodne takse za ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upravičenega vzroka za zamudo roka ne pomenijo zgolj tiste okoliščine, ki pomenijo višjo silo in ki torej omogočajo razbremenitev objektivne odgovornosti. Pogoj (ne)krivde se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in nato oceniti, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo.
Določbe o plačilo sodne takse kot procesne predpostavke ne predstavljajo posega v pravico strank do pravnega sredstva, temveč gre za določitev načina njenega izvrševanja.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodba učenca med poukom telovadbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - odmera denarne odškodnine - primerjava z odškodninami v drugih primerih - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - otrok kot oškodovanec - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Če odmerjeno odškodnino umestimo v podobne primere iz sodne prakse, je tako določena odškodnina nekoliko višja, a je pri tem treba upoštevati tožničino mladost. Ob škodnem dogodku je bila stara komaj 11 let, kar pomeni, da ji je poškodba zaznamovala večji del otroštva in bo njene posledice trpela tudi v bodoče.
Ni sporno, da je bil gozdarski stroj prodan po določilu videno - kupljeno. Če kupec pristane na takšno določilo, je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni podala konkretnih navedb o tem, kdaj so zatrjevane skrite napake nastale oziroma je za njih izvedela. Zgolj trditve, da je za skrite napake izvedela, ko jih je reklamiral novi kupec, in takoj ustno grajala, časovno ni mogoče umestiti in na njeni podlagi ni mogoče ugotoviti, niti kdaj so bile napake odkrite niti kdaj so bile grajane.