ZFPPIPP člen 18, 78, 78/2, 78/2-2, 78/2-5, 80, 121, 121/1. DZ člen 4. ZPP člen 214, 214/1, 337, 337/1.
imenovanje članov upniškega odbora - ovire za imenovanje upnika v upniški odbor - z upnikom povezana oseba - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Ovira za članstvo v upniškem odboru je podana, če ima upnik v razmerju do osebe, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka prisilne poravnave opravljal funkcijo direktorja dolžnika, položaj ožje povezane osebe. Med slednje spadajo tudi zunajzakonski partnerji teh oseb. Obstoj zunajzakonske skupnosti predstavlja predhodno vprašanje za ugotovitev položaja ožje povezane osebe, glede katere obstoji zakonska ovira za imenovanje za člana upniškega odbora.
Sodišče prve stopnje bi moralo ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse zavreči, saj je toženec na podlagi pravnomočnega sklepa že oproščen plačila sodnih taks nad zneskom 44,00 EUR.
Izdaja plačilnega naloga je bila preuranjena, saj taksna obveznost za umik pritožbe nastane šele, ko postane sklep o umiku pritožbe pravnomočen.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, za katera posamezna opravila iz obračuna izvršitelja je izvršitelju priznalo plačilo za delo in povračilo stroškov. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu na obračun izvršitelja zgolj sklicevalo, ni pa povzelo posameznih stroškovnih postavk iz obračuna niti obračuna izvršitelja ni vročilo dolžnikoma, kot slednje tudi pravilno izpostavlja pritožba.
ZFPPIPP člen 56, 121, 121/1, 325, 325/1. ZNP-1 člen 21, 21/1, 22, 32, 32/1. SPZ člen 16, 16/1, 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 337, 337/1.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - stranka stečajnega postopka - udeleženec stečajnega postopka - nepravdni postopek - izvedba dokaza z izvedencem - sestavina glavne stvari - glavna stvar in pritikline - pritiklina
ZFPPIPP ne ureja pravnega položaja, v katerem bi bil predmet prodaje premoženje, ki ni last stečajnega dolžnika. Zaradi navednega je pritožnik, ki trdi, da je lastnik kotlov, ob smisleni uporabi določb, ki urejejo nepravdni postopek, procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep o prodaji tega premoženja.
Pritožnik trdi, da predstavljata kotla pritiklino glavne stvari, njegove trditve pa dajejo ustrezno trditveno podlago tudi za presojo, ali predstavljata kotla sestavino glavne stvari. S predlaganim dokazom z izvedencem dokazuje pritožnik pravno relevantna dejstva v tej postopku, to je trdnost povezave kotlov z objektom (ki naj bi ju ne bi bilo mogoče ločiti brez poškodbe kotlovnice), kot tudi nekompletnost objektov brez delujoče kurilnice (saj naj bi večji del poslovnih stavb in proizvodnih prostorov ostal brez kakršnekoli možnosti ogrevanja). Prav tako trdi in dokazuje funkcionalno (saj naj bi bilo obratovanje kurilnice mogoče ponovno vzpostaviti) in prostorsko (parcelacija naj bi bila izvedena zgolj zato, ker premoženja kot celote ni bilo mogoče prodati) povezanost kurilnice s stavbami na območju celotnega objekta.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku, z učinki pravnomočne sodbe. Ker mora sodnik že ob sklepanju sodne poravnave paziti, da ta ne bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali, saj v tem primeru sodne poravnave ne sme dovoliti, je sodna praksa enotna, da je morebitno takšno kršitev možno uveljavljati le z zahtevo za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom, so pravno zmotni pritožbeni očitki o materialnopravni zmotnosti presoje sodišča prve stopnje, ko to ni upoštevalo materialnopravnih določb OZ, ki se nanašajo na delno ničnost pogodbe.
Obe, v nesreči udeleženi vozili, sta bili v času nezgode v obratovanju. Iz tega obratovanja (vožnje tovornega vozila po cesti in delovanja avtodvigala na oziroma nad cestiščem) je izhajala potencialna možnost večje in težko obvladljive škode. Gre za konkurenco dveh nevarnih stvari oziroma nevarnih dejavnosti, zato na mesto objektivne odgovornosti vstopi krivdna odgovornost.
Voznik tovornega vozila (kot poklicni voznik) je zaznal neobičajno situacijo na vozišču in imel vse možnosti, da se ji izogne. V teh razmerah bi moral ravnati z večjo previdnostjo in pazljivostjo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - pravno pomembna dejstva - odločanje v pravdnem postopku - utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Zmotno je stališče pritožbe, da dolžnik zgoraj navedenim kriterijem obrazloženosti ugovora ni zadostil. Iz dolžnikovih navedb namreč določno izhaja, da nasprotuje obstoju vtoževane terjatve in meni, da v ugovoru priloženem Dogovoru o plačilu odvetniške nagrade za opravljene pravne storitve zanj ni podlage. Presoja, ali so dolžnikove navedbe utemeljene, ali jih vsebina v dokaz predložene listine potrjuje in ali je torej utemeljeno dolžnikovo zavzemanje za zavrnitev upnikovega zahtevka, pa ni predmet sodne presoje v postopku reševanja ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak bo o tem sodišče odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku. Šele v tem postopku bo namreč moral tudi upnik, ki nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja terjatve, katere plačilo je zahteval s predlogom za izvršbo, ponuditi navedbe o dejstvih, ki utemeljujejo njegov zahtevek, in zanje predložiti dokaze. Šele na podlagi teh navedb in predloženih dokazov pa bo sodišče v nadaljnjem kontradiktornem postopku lahko presodilo tudi utemeljenost dolžnikovih ugovorov, ki jih bo dolžnik, potem ko se bo seznanil z dejstvi in dokazi, na katerih upnik utemeljuje svoj zahtevek, v skladu s procesnimi pravili lahko tudi še dopolnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00071258
ZPP člen 5, 243, 252, 254, 254/2, 254/3
dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe strank
Popolnost, jasnost in skladnost izvedenskega mnenja torej ni odvisna od tega, ali izvedensko mnenje odgovarja na pripombe strank, pač pa zgolj od vsebine odgovorov na s strani sodišča postavljena vprašanja. Pravica do izjave iz 5. člena ZPP stranki res daje pravico, da se med postopkom opredeli do že izvedenih dokazov, kar na drugi strani sodišču nalaga, da se do strankinih pripomb opredeli, vendar je sodišče tisto, ki mora pretehtati, ali so podane pripombe tehtne in to tudi obrazložiti. Če tega ne stori, gre za poseg v strankino pravico do izjave (procesna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ki pa jo mora stranka v pritožbi uveljavljati določno in konkretizirano, ker ta ne spada v okvir pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZPP člen 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi električne energije - sklenitev nove pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - izdaja računa - upoštevanje ddv - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - stroški postopka - odvetniški stroški - obračun DDV
Odvetniške storitve se obračunavajo v skladu z Odvetniško tarifo (OT), ki jo mora uporabiti tudi sodišče (drugi odstavek 14. člena OT). Ta v drugem odstavku 2. člena določa, da so odvetniški stroški povečani za DDV v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Kot opozarja odgovor na pritožbo, OT ne ureja vprašanja pravice do odbitka DDV v primeru, ko je tudi stranka zavezanec za DDV. Ker gre za (davčnopravno) vprašanje, ki presega okvire pravdnega postopka, sodišče pa nima ustreznih podatkov, niti zakonskih pooblastil za ugotavljanje relevantnih dejstev, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 2. člena OT tožeči stranki, katere odvetnik je davčni zavezanec v Republiki Sloveniji, pravilno priznalo stroške z DDV.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00083621
URS člen 29, 29-3. KZ-1 člen 223, 223/2, 223/3. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 52, 52/1, 105, 105/2, 236, 236/1, 236/1-5, 240, 240/2, 329, 329/3, 331, 331/2, 339, 339/2, 371, 371/2. OZ člen 336, 336/1, 356, 365, 369, 369/1, 369/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 92.
oškodovanje tujih pravic - predlog oškodovanca za pregon - pooblaščenec oškodovanca - rok za vložitev predloga za pregon - začetek teka roka za vložitev predloga - pravočasnost predloga za pregon - dokazni postopek - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravna relevantnost predlaganega dokaza - zaslišanje pooblaščenca - navzočnost pri sprejemanju dokazov - navzočnost priče pri izvajanju dokazov - dokazna vrednost izpovedbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - načelo iskanja materialne resnice in instrukcijska maksima - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaralni rok pri pretrganju - plačilo odškodnine na podlagi pravnomočne sodbe - izvršilni postopek - izvršba za izterjavo denarne terjatve na premičnine - prodaja predmeta izvršbe - odtujitev stvari - prodaja motornega vozila - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - dejanski lastnik vozila - zavest o protipravnosti - direkten naklep - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - uveljavljanje adhezijskega zahtevka v kazenskem postopku - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov - izpovedi oškodovanca in njegovega pooblaščenca ter listinske dokumentacije - elektronske korespondence med pooblaščencem oškodovanca in strokovnim sodelavcem Okrajnega sodišča v Radovljici, pravilno zaključilo, da je oškodovanec predlog za pregon podal po svojem pooblaščencu pravočasno, znotraj zakonskega roka šestih mesecev od dneva, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca.
Z vidika presoje pravočasnosti predloga za pregon je pomembno, kdaj je o dejstvu, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in za storilca, zvedel upravičenec oziroma oškodovanec, in ne njegov pooblaščenec.
S tem, ko je sodišče pooblaščenca oškodovanca zaslišalo pred koncem dokaznega postopka, čeprav je bil pred tem navzoč pri izvedbi drugih dokazov, je podana kršitev drugega odstavka 331. člena ZKP (priča, ki še ni bila zaslišana, praviloma ne sme biti navzoča pri sprejemanju dokazov), vendar ta kršitev pomeni relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, če vpliva (ali bi mogla vplivati) na zakonitost sodbe, kar mora stranka utemeljiti. Le posplošena trditev, da bi se zaslišanje pooblaščenca moralo opraviti takoj za obdolženko (procesni položaj pooblaščenca je primerljiv s procesnim položajem oškodovanca samega) in pred tem ne bi smel biti navzoč pri sprejemanju dokazov, ne zadostuje.
Dejstvo, da je obdolženka vedela, da zoper njo teče izvršilni postopek za poplačilo zapadle, a neporavnane oškodovančeve terjatve, med drugim tudi izvršba na obdolženkine premičnine, torej tudi na osebni avtomobil, kar izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 11. 9. 2012, ki je postal pravnomočen 10. 4. 2013, kar sprejemajo tudi pritožniki, ob upoštevanju obdolženkine izobrazbe - ekonomistka, s končano ekonomsko fakulteto, tudi po oceni pritožbenega sodišča vodi v razumen zaključek, da je obdolženka vedela, da je dolžna in da bi moral biti prodani avtomobil oziroma izkupiček od prodaje avtomobila predmet poplačila oškodovanca kot upnika v izvršilnem postopku.
Glede pritožbene navedbe, da je imel oškodovanec v trenutku odločanja sodišča o njegovem premoženjskopravnem zahtevku že pravnomočen izvršilni naslov, posledično pa bi ga moralo sodišče s premoženjskopravnim zahtevkom napotiti na pravdo, se je s pravilnimi razlogi opredelilo že sodišče prve stopnje. Pri tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je terjatev, ki jo oškodovanec uveljavljal v kazenskem - adhezijskem postopku kot premoženjskopravni zahtevek posredno sicer povezana s terjatvijo, ki je predmet izvršilnega postopka, kar pa pomeni, da bo obdolženka v primeru, da bo oškodovancu plačala njegov prisojeni premoženjskopravni zahtevek lahko uveljavljala tako imenovani opozicijski ugovor v izvršilnem postopku iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - bivanje v tujini - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - način izvrševanja stikov - največja korist otroka - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
Iz določb 138. in 139. člena DZ, na kateri se je sodišče oprlo, izhaja skupno varstvo in vzgoja kot prvenstvena odločitev. Zato mora sodišče vedno preizkusiti, ali so podani pogoji za to obliko varstva in vzgoje. Navedeno izhaja tudi iz določb Ustave (54. člen) in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), ki podeljujejo obema staršema enako odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. To velja kot načelo tudi v primeru, ko starši ne živijo več skupaj; v skladu s 135. členom DZ imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter za njegov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Skupno varstvo in vzgojo lahko sodišče izreče tudi v primeru, ko o tem med staršema ni soglasja. Otrokova korist je najbolj varovana takrat, ko sta tudi po razpadu skupne življenjske skupnosti starša v odnosu do njega v enakem pravnem položaju, ob pogoju, da sta oba primerna za zaupanje v varstvo in vzgojo.
Velika prostorska oddaljenost ne more biti odločilni dejavnik, ki bi preprečeval določitev skupnega varstva in vzgoje. Zaradi fizične odsotnosti nasprotnega udeleženca je pomembno, da s sinom v času počitnic oz. prihoda v Slovenijo ta primanjkljaj nadoknadita, in da deček z njim preživi večji del počitnic/praznikov.
Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Odločitev o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od finančnih in logističnih. Pritožbeno sodišče ne najde utemeljenega razloga, da ta oblika varstva in vzgoje dečku ne bi bila v korist. Nasprotno, v primeru skupnega starševstva se v otroku krepi zavedanje, da ohranja oba starša, da sta zanj oba enako pomembna. V starših pa se krepi občutek starševstva in z njim povezane odgovornosti za otroka.
Odločitev sodišča zasleduje otrokovo korist. Ta je, da ima z očetom v tednu tudi daljši stik, s katerim se jima omogoči krepitev medsebojne povezanosti. Zato mora predlagateljica tem okoliščinam ustrezno prilagoditi preživljanje vikendov s sinom. Seveda pa je možno, da se dogovorijo (tudi) drugače.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba sistemizacije - utemeljenost odpovednega razloga - izbira delavca - prepoved diskriminacije
Pritožba zmotno trdi, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo in se ni opredelilo do bistvenih navedb, ki se nanašajo na vsebino dela ukinjenega in na novo sistemiziranega delovnega mesta. Sodišče prve stopnje se je podrobno opredelilo do vsebine del enega in drugega delovnega mesta. Glede na opis del in nalog ter stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za eno in drugo delovno mesto, pa je nato tudi pravilno zaključilo, da gre po vsebini za različni delovni mesti, ter da tožnik zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj za novo sistemizirano delovno mesto nima. Posledično niso utemeljene pritožbene navedbe, da je toženka takoj po podaji odpovedi dejansko razpisala delo, ki ga je opravljal tožnik, le pod drugim nazivom.
ZDR-1 le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov zavezuje delodajalca, da določi presežne delavce na podlagi kriterijev. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev (t. i. individualni odpusti), pa je delodajalcu prepuščena odločitev glede izbire delavcev, katerih dela pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi ne bo več potreboval. Tožena stranka je bila pri tej izbiri omejena le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena ZDR-1 neveljavna. Tožena stranka je že v odpovedi podala razloge o tem, zakaj se je pri izbiri delavca, ki mu bo podala odpoved, odločila za tožnika. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno ocenilo, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku tako ni bila posledica njegovega zdravstvenega stanja, temveč posledica objektivne izbire tožene stranke, ki je odpoved podala tožniku iz razloga, ker je imel pri toženki kot najmlajši najmanj delovne dobe, kar je povsem sprejemljiv izbirni kriterij.
O tožnikovem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku je ob reševanju tožnikove pritožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala toženka, že odločil svet zavoda toženke. Svet zavoda toženke je tožnikovi pritožbi v celoti ugodil. Tožnik tako nima pravnega interesa s tožbo od toženke ponovno zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi ter posledično reintegracijo in reparacijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00070804
KZ-1 člen 258. ZKP člen 167, 167/1, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 434, 434/1, 437, 437/1.
nevestno delo v službi - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - odločitev sodnika - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Nestrinjanje z odločitvami sodišč brez vsakršnih drugih dokazov ne more izkazovati utemeljenega suma očitno nevestnega ravnanja v postopku udeleženih sodnikov.
Nastanek večje premoženjske škode ali hujši kršitev pravic drugega mora biti v opisu kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1 zadovoljivo konkretizirano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - utemeljenost odpovednega razloga - tatvina - zaprt krog med seboj povezanih indicev - poligrafsko testiranje - sodna razveza
Sodišče je pravilno zavrnilo rezultate poligrafskega testiranja z utemeljitvijo, da gre za nezanesljiv dokaz. Upoštevalo je, da je tožnik testiranje opravil, ker v notranji preiskavi pri toženki ni želel ničesar prikrivati. Da gre v splošnem za nezanesljiv dokaz, izhaja iz stališč sodne prakse.
Pravilna je presoja sodišča, da dejanske ugotovitve ne predstavljajo celovitega in zaključenega kroga na podlagi posrednih dokazov, ki bi logično nujno imeli za posledico potrditev zatrjevanj toženke, da je bil prav tožnik tisti, ki je sodeloval pri prevozu in odtujitvi „big bag“ vreče s kovino niklja, in ne bi omogočali razumnih pomislekov oziroma izključevali možnosti drugačne presoje. Toženka, na kateri je tudi dokazno breme (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), ni dokazala obstoja kršitev delovnih obveznosti tožnika (z znaki kaznivega dejanja) v zvezi z očitkom udeležbe oziroma sodelovanja pri odtujitvi niklja.
motenje posesti - motilno dejanje - zadnje posestno stanje
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in pravilna in jo pritožba s povzetimi pritožbenimi navedbami, s katerimi predvsem ponuja lastno dokazno oceno in lastne dokazne zaključke ne more izpodbiti.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071421
ZVEtL-1 člen 17, 17/1, 23, 23/6, 24, 30, 30/1, 32, 32/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 5, 5/1. ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-3, 3/2-4. SPZ člen 105. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - skupni deli večstanovanjske stavbe - splošni skupni del - splošni skupni del več stavb - posebni skupni del - solastnina etažnih lastnikov - odsotnost odločilnih razlogov
V primeru nedokončane etažne lastnine sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine odloča (le) o pravicah na še nevpisanih posameznih delih stavbe. Pravice na zemljiškoknjižno že vpisanih in dejansko obstoječih posameznih delih stavbe so izvzete iz meritornega odločanja.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved iz krivdnih razlogov - test sorazmernosti - pravica do doma
Prvostopno sodišče je ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena EKČP ter ustavnoskladne razlage, v obravnavanem primeru z natančno presojo konkretnih okoliščin primera, tudi prihodkov ostalih polnoletnih družinskih članov toženca, ki z njim živijo v neprofitnem stanovanju, vse do trenutka zaključene glavne obravnave, pravilno presodilo, da je v toženčevo pravico do spoštovanja doma dopustno poseči, ker za poseg obstaja zakonska podlaga in je poseg zaradi legitimnih ciljev tožnice (drugi odstavek 8. člena EKČP) nujen. Pravni redi, tudi naš, omogoča pogodbeno zvesti stranki, da doseže odstop od pogodbe, če druga stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolni, med drugim tudi v primeru kršitve pogodbenih določil, kakršna je obravnavana, zaradi česar od pogodbi zveste stranke ni moč pričakovati, da bo v nedogled vztrajala v negotovem pogodbenem razmerju.
ZPP člen 242. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/2, 9, 9/2, 9/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 7, 9, 9/4.
V skladu z Neobveznim pravnim mnenjem Ministrstva za pravosodje št. 705-8/2020/32 z dne 16. 2. 2021 se, ker priče, izvedenci, tolmači, stranke in morebitne druge osebe niso zaposlene na sodišču, v nobenem primeru ne more uporabiti 5. člen navedenega Aneksa, ki določa povračilo kilometrine za prevoz na delo in z dela, ampak se uporabi določba 9. člena Aneksa, ki določa povračilo kilometrine za uporabo lastnega vozila v državi. Pričam se torej kilometrina obračuna v višini 30 % cene neosvinčenega 95 oktanskega motornega bencina.
odškodnina zaradi smrti bližnjega - ožji družinski član - sorodstveno razmerje
Pri presoji o upravičenosti do odškodnine je potrebno izhajati iz namena pravilno uporabljene materialnopravne določbe prvega odstavka 180. člena OZ, ki pravno varstvo zagotavlja glede na ustvarjene medsebojne čustvene vezi. Te (torej vsebinski vidik) lahko v izjemnih primerih pretehtajo nad pomenom, ki ga ima formalna opredelitev kroga posrednih oškodovancev oz. upravičencev do odškodnine. Če namreč citirana določba za ožje družinske člane (zakonec, otrok, starš) predpostavlja tako močno medsebojno čustveno navezanost, da jih avtomatično uvršča v krog upravičencev za odškodnino po pokojnem sorodniku, potem v primeru dejansko obstoječih medsebojnih čustvenih vezi, ki so rezultat po vsebini ekvivalentnega enakovrstnega razmerja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 180. člena, oškodovancu ni mogoče odreči pravnega varstva zgolj z argumentom, da gre za osebo izven (formalno določenega) kroga posrednih oškodovancev.