Terjatev, ki jo ima tožeča stranka zoper dolžnika, je (zgolj) predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka tožeče stranke v tem postopku, ki je zahtevek na izpodbijanje učinkov darilne pogodbe med zakoncema. Za izdajo začasne odredbe je moral upnik oziroma tožeča stranka za verjetno izkazati, da so podane predpostavke za ta zahtevek, ki jih skupaj določata prvi odstavek 255. člena in prvi odstavek 256. člena OZ.
narok - zaslišanje strank - zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Predlagatelj utemeljeno navaja katere so okoliščine primera, zaradi katerih bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok: ali mu je direktor nasprotnih udeležencev pravočasno odgovoril na zahtevo in ali gre res za dvostopenjsko zahtevo ter je zato sodni predlog preuranjen.
Preživnina se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ) - otroški dodatek je zgolj dopolnilni prejemek, ki predstavlja pomoč za preživljanje. Tako je tudi stališče sodne prakse, s tem, da pritožba ne navede dejstev, ki bi utemeljevale odstop od te enotne sodne prakse.
poškodovanje tuje stvari - oškodovanec - lastnik stvari
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 oškodovanec praviloma lastnik stvari, lahko pa je tudi tisti, ki ima na s kaznivim dejanjem poškodovani ali uničeni stvari na podlagi zakonitega pravnega naslova kakšno drugo premoženjsko pravico, med katere je mogoče uvrstiti tudi stvarne in obligacijske pravice na tuji stvari. Ker ugotovitve dokaznega postopka niso dokazale, da bi B. B. takšno premoženjsko pravico na tuji stvari (t.j. spornem objektu, za katerega se je tekom postopka izkazalo, da ne leži na zemljišču v njegovi lasti), imel, pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje v točki 11 obrazložitve, da slednji v obravnavani zadevi do kazenskopravnega varstva ni upravičen.
Dejstvo, da je storilec po izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa sicer predložil prijavnico na rehabilitacijske delavnice, nima vpliva na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa. Ta listina, ki sicer nima narave dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo izvajalca, pooblaščenega po Zakonu o voznikih, je bila predložena po preteku roka, ki ni podaljšljiv. Zamuda tega roka pa ima za posledico odločitev, kot jo je sprejelo sodišče v pritožbeno izpodbijanem sklepu.
sodna taksa za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks - izguba pravnega interesa - naknadno odpadel pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse - naknadno plačilo sodne takse - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - nevročena odločba - pravica do vrnitve sodne takse
Višje sodišče v Ljubljani je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila, podredno za odlog plačila oziroma za obročno plačilo takse, zavržen, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne glede na zatrjevano dejstvo, da zgoraj navedeni sklep toženi stranki ni bil vročen, je tožena stranka še pred odločitvijo pritožbenega sodišča sodno takso 19. 4. 2023 plačala. S tem pa, ko je tožena stranka plačala sodno takso, je izgubila pravni interes, da bi sodišče o njenem predlogu za oprostitev plačila, podredno za obročno oziroma odlog le-te odločalo. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrglo, saj ni izpolnjen nobeden od pogojev, določenih v prvem odstavku 36. člena ZST-1.
OZ člen 14, 86. ZGD-1 člen 268, 268/2, 514, 514/1, 514/3, 515.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - imenovanje in odpoklic poslovodje - razlogi za odpoklic poslovodje - sklep o odpoklicu - ničnost sklepa
Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijane sodbe v točki 21 obrazložitve, da v družbi z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.) določba 514. člena ZGD-1, prvi odstavek, ne predstavlja podlage za uporabo 268. člena istega zakona, ki sicer ureja imenovanje in odpoklic uprave v delniški družbi (v nadaljevanju d. d.). Določbe o nadzornem svetu v d. d., ki so glede na dikcijo prvega odstavka 514. člena ZGD-1 uporabljive (tudi) v d. o. o., so določbe od 273. do vključno 284.a člena ZGD-1, med tem ko se določba 268. člena ZGD-1 dejansko nanaša na imenovanje in odpoklic uprave (poslovodstva) d. d. ter je umeščena v 5. oddelek (Organi delniške družbe), pododdelek 2 (Uprava). Ker je imenovanje in odpoklic poslovodstva v d. o. o. urejeno posebej, in sicer v določbi 515. člena ZGD-1, po pravilnem stališču izpodbijane sodbe o odpoklicu poslovodje v d. o. o. ni mogoče odločati na podlagi 268. člena ZGD-1. Glede na navedeno ne drži trditev pritožbe, da prvi odstavek 514. člena ZGD-1 „napotuje“ na uporabo vseh določb ZGD-1 o nadzornem svetu v delniški družbi. Ker torej v obravnavani zadevi sklep nadzornega sveta toženke v skladu z 86. v zvezi s 14. členom OZ ni ničen (ne more biti v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1, saj slednja v d. o. o. ni uporabljiva), je odveč kakršnokoli razpravljanje sodišča o vsebini Pogodbe o zaposlitvi, v skladu s katero je (bil) možen odpoklic tožnika kot poslovodje pred potekom mandata, in to brez utemeljenega razloga (takšen odpoklic je v d.o.o. možen v skladu s tretjim odstavkom 515. člena ZGD-1, takšen odpoklic pa je tudi v skladu z Aktom o ustanovitvi toženke, ki je veljal v spornem obdobju, pri čemer takšen razlog predstavlja odpoklic iz ekonomsko poslovnih razlogov (34. člen).
V konkretnem primeru sta udeleženca sporazumna, da je v korist otroka, da se ga vpiše v vrtec. Srž spora je v lokaciji vrtca, ki bi ga obiskoval otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je odločitev o tem v navedeni fazi postopka preuranjena. Prvič iz razloga, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, ker bi imela ta odločitev (pre)velik neposreden vpliv na končno odločitev, drugič pa iz razloga, ker bo šele na podlagi izvedenskega mnenja možno oceniti dejstva, ki bodo relevantna tudi za odločitev o izbiri vrtca za otroka. V navedeni fazi postopka se torej ne ve, kako bi odločitev o izbiri vrtca vplivala na otrokov razvoj, zato je zaradi varstva koristi otroka treba počakati na izvedbo dokaza z izvedencem, preden se določi z začasno odredbo, kateri vrtec bo otrok obiskoval. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje mnenju CSD, da je treba otroka v najkrajšem možnem času vpisati v vrtec. To dejstvo mora sodišče prve stopnje upoštevati v nadaljnjem postopku, ko bo izdelano izvedensko mnenje, pa bo med udeležencema morda še vedno sporno, kateri vrtec naj otrok obiskuje.
prekinitev izvršilnega postopka - osebni stečaj - javna dražba
Razglasitev sklepa o domiku se pri spletni javni dražbi opravi šele z njegovo izdajo, pri čemer pa sklep o domiku ne more biti oziroma ni izdan, preden je podpisan (v konkretnem primeru z varnim elektronskim podpisom) s strani pristojnega sodnika. Ker je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom objavljen 12. 5. 2023, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom tega dne. In ker je bil sklep o domiku nepremičnin kupcu razglašen po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, je nastala situacija iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in je postopek izvršbe prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - skrajna sila - odmera kazni
Ker ni bilo nevarnosti, ki bi jo bilo z ravnanjem obdolžene treba tempore criminis odvračati, se sleherno nadaljnje pritožbeno polemiziranje v zatrjevanju upravičljive skrajne sile pokaže kot odvečno in brez teže. Skozi pritožbeno izvajanje zaobide bistvo instituta skrajne sile, ki vendarle upraviči ravnanje tistega, ki zaščiti višji pravni interes pred neizogibno, neposredno pretečo nevarnostjo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače kot z ravnanjem, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja, ki pa pomeni manjše zlo, kot bi bilo povzročeno, če storilec ne bi naredil ničesar oziroma ne bi ravnal v nasprotju s pravom. Pri tem je ključnega pomena upoštevati, da mora biti grozeča nevarnost tako neposredna, da lahko v zelo kratkem času preraste v pravo nevarnost, situacija pa tako izredna in nevarnost tako pereča, da normalen človeški instinkt kliče po hitri reakciji, odlašanje in potrpežljivost pa bi bila nerazumna. Zgolj okoliščina dolžne pozornosti na otrokovo zdravje namreč avtomatično ne pomeni že tudi obstoja neposredne nevarnosti za njegovo življenje.
tožba za nedopustnost izvršbe - sporna dejstva med strankama - prehod terjatve - izvršilni naslov
Glede na vsebino Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 2. 7. 2019 in nespornega dejstva, da je edini navedeni dolžnik v prilogah pogodbe S. d.o.o. (in ne tožnik), se pritožbeno sodišče strinja s pritožnikom, da iz te pogodbe ne izhaja, kar zmotno zaključuje sodišče prve stopnje, da bi naj C. (kot pravna naslednica E. d.d.) prenesla terjatev do tožnika. Zato ne drži niti nadaljnji zaključek sodišča, da je s tem tudi tožnikova terjatev (kar je, kot pravilno opozarja tožnik, že pojmovno zgrešeno; kvečjemu bi to lahko bila tožnikova obveznost) pravno veljavno odstopljena in prenesena na toženca. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje svoj zmoten zaključek neutemeljeno utemeljuje s sklicevanjem na kreditne pogodbe, saj le-te sploh niso izvršilni naslov in v njih pojmovno ni določbe o prehodu terjatve.
V predmetni zadevi je intervenient trdil le, da je upnik stečajnega dolžnika in da je bil namen sporne pogodbe oškodovati prav njega. Ničesar ne pove o tem, kako bi se njegov pravni položaj razlikoval v primeru, da bi tožeča stranka v pravdi uspela, od položaja, ko bi izgubila. Jasno je namreč, da bo rezultat te pravde vplival na njegov premoženjski položaj, vendar to za dopustitev stranske intervencije ne zadošča.
ZSReg člen 17, 37, 37/1. ZZZDR člen 51. DZ člen 71, 77.
vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - pridobitev položaja udeleženca v postopku - nadomestni sklep - posebno premoženje zakonca - originaren način pridobitve - korporacijske pravice
DZ se je res začel uporabljati 15. 4. 2019, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je še veljal v trenutku sklenitve navedene pogodbe o prostovoljnem odstopu poslovnega deleža, sklenjene med B. B. in C. B., je imel njen poslovni delež pravno naravo skupnega premoženja. Poslovna deleža sta bila namreč pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. V nobenem primeru pa ni mogel en zakonec drugemu zakoncu podariti del skupnega premoženja, ki bi tako po materialnopravno zmotnem stališču udeleženca B. B. postalo njegovo posebno premoženje. Slednje bi lahko postalo le, če bi ga B. B. neodplačno pridobil od tretje osebe ali pa bi bilo že prej posebno premoženje enega od zakoncev, ki bi bilo podarjeno drugemu zakoncu. Pri poslovnih deležih, pridobljenih v času trajanje zakonske zveze, je šlo ipso iure za podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje namreč nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz ZZZDR, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to kateri od zakoncev je vpisan v register.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - zavod - procesna legitimacija - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - lastnik nepremičnin - poslovni naslov - večstanovanjski objekt
Ob ustanovitvi subjekta vpisa v sodni register tedaj veljavni ZSReg dovoljenja lastnika objekta za vpis navedenega poslovnega naslova ni določal. Šele z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1H je bil dopolnjen 4. člen ZSReg in določena obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Kot je razvidno iz štampiljke na povratnici, je plačilni nalog osebno prevzela odvetniška pisarna, za katero dolžnik v pritožbi pravi, da je pooblaščena za sprejem pisanj. Zato ne drži, da dolžnik ni prejel plačilnega naloga in da ni mogel pravočasno plačati sodne takse.
Če sodišče ob spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja iz prvega odstavka 122. člena KZ-1 v drugi odstavek 135. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 v opis dejanja doda konstitutivni subjektivni zakonski znak namena ustrahovanja in vznemirjanja, ki ga opis dejanja v tenorju obtožbe ne vsebuje, prekorači obtožbo in zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
starševska skrb - izvajanje starševske skrbi - začasna odredba - vpis otroka v osnovno šolo - stalno bivališče - nadomestitev soglasja starša - varstvo koristi otroka - pravica do izjave
Ker je moral mladoletni A. A. v šolskem letu 2023/2024 pričeti z obiskovanjem prvega razreda osnovne šole in ker se starša ne moreta dogovoriti o tem, katero osnovno šolo naj bi otrok obiskoval, odločitve pa ni bilo mogoče odložiti, je bilo potrebno, da je sodišče za vmesno obdobje do končne odločitve o vpisu otroka o tem odločilo z začasno odredbo ter je posledično moralo poseči tudi v ureditev o preživljanju časa otroka s staršema.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - stečajni upravitelj - izločitev stečajnega upravitelja - zloraba stečajnega postopka - obsodilna kazenska sodba - goljufija (prevara) - javna dražba - prodaja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku - izločitev nepremičnin iz stečajne mase - status javnega dobra - grajeno javno dobro - družbena lastnina v splošni rabi - lastninjenje vodnih zemljišč
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je MOK šele z odločbo št. 478-774/2008 z dne 18. 5. 2010 ugotovila, da gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena in da se pri spornih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist MOK z zaznambo grajeno javno dobro lokalnega pomena (kar je zemljiškoknjižno sodišče izvršilo s sklepom Dn 3649/2010 z dne 27. 7. 2010). Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče tudi zaključilo, da tovrstna okoliščina ne pomeni, da sta drugi toženec in stečajni senat v času prodaje ravnala kvalificirano protipravno (s prevaro ipd.). Skozi prizmo navedene odločbe MOK, ki je dala spornim nepremičninam izrecen status javnega dobra, tožeča stranka ne more utemeljiti svoje teze o tem, da gre v primeru spornih nepremičnin za grajeno (morsko) javno dobro že neprekinjeno od leta 1961 dalje (ko naj bi bilo ustanovljeno in v zemljiško knjigo vpisano na podlagi Poizvedovalnega zapisnika Okrajnega sodišča v Kopru Rz 330761-631/872 z dne 19. 12. 1961), da zato te nepremičnine nikoli niso bile v premoženju stečajnega dolžnika (ker naj bi bile leta 2002 olastninjene, in sicer naj bi lastnik parcel postala RS, lastnik na njih zgrajenih objektov pa MOK) in da sta drugi toženec in stečajno sodišče (v času prodaje) to vedela oziroma bi mogla vedeti.
Če bi bile sporne nepremičnine (očitno) javno dobro, v stečajno maso družbe A., d. o. o. - v stečaju nedvomno tudi ne bi bile vključene. Ker so bili vsi pri prodaji udeleženi subjekti, vključno s tožečo stranko, utemeljeno prepričani (in sicer na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin konkretnega primera), da v primeru spornih nepremičnin za javno dobro ne gre, pa v obravnavani zadevi o zatrjevani protipravnosti drugega toženca in stečajnega senata ter posledični odgovornosti drugega toženca in države ni mogoče sklepati.
najemna pogodba za določen čas - stečaj - transformacija v pogodbo za nedoločen čas
Pogodba, ki je bila v skladu z drugim odstavkom 323. člena ZFPPIPP sklenjena za določen čas (ZFPPIPP za primer stečaja ne dopušča sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas), ne more biti v skladu z drugim zakonskim predpisom (drugim odstavkom v času sklenitve Najemne pogodbe veljavnega 27. člena ZPSPP) podaljšana oziroma, kot navaja tožnica, transformirana v pogodbeno razmerje za nedoločen čas, saj bi bila takšna transformacija najemnega razmerja v nasprotju z ZFPPIPP, ki najemnega razmerja za nedoločen čas ne dopušča.