zapuščinski postopek - napačno ime stranke - popravni sklep - vštevanje daril v zapuščino - sporen obseg zapuščinskega premoženja - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - vezanost stranke na napotitveni sklep - dokazno breme
Dokazno breme glede obstoja daril je na tistemu, ki to zatrjuje in ki ima pravni interes za njihovo vštevanje. Pri postavitvi tožbenega zahtevka dedinja ni vezana na napotitveni sklep sodišča, zato bo lahko uveljavljala širši obseg podarjenega premoženja, na katerega se sklicuje v pritožbi.
Kot je razvidno iz štampiljke na povratnici, je plačilni nalog osebno prevzela odvetniška pisarna, za katero dolžnik v pritožbi pravi, da je pooblaščena za sprejem pisanj. Zato ne drži, da dolžnik ni prejel plačilnega naloga in da ni mogel pravočasno plačati sodne takse.
Če sodišče ob spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja iz prvega odstavka 122. člena KZ-1 v drugi odstavek 135. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 v opis dejanja doda konstitutivni subjektivni zakonski znak namena ustrahovanja in vznemirjanja, ki ga opis dejanja v tenorju obtožbe ne vsebuje, prekorači obtožbo in zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 3. 2023 ugodilo storilčevemu predlogu za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba pričela teči dne 23. 3. 2023 in bi se iztekla 23. 1. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 14. 8. 2023 storil hujši prekršek. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje na podlagi določila drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških preklicalo odlog izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 105, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 365, 365/2, 366. ZST-1 člen 8.
pritožba - umik pritožbe - fikcija umika pritožbe - plačilni nalog - predlog za oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - oprostitev plačila sodne takse - popolnost predloga - izjava o premoženjskem stanju
Pravno niso upoštevne tožničine pritožbene navedbe glede njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj je bilo o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno (s sklepom sodišča prve stopnje z dne 28. 7. 2023).
Glede na to, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in glede na (pritožbeno neizpodbijano) ugotovitev, da tožnica sodne takse za pritožbo ni plačala v določenem roku, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje tožničina pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 4. 2023 za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
ZMEPIZ-1 člen 80, 80-2. ZDR-1 člen 15, 118, 118/4. OZ člen 86, 86/1. ZIntPK člen 37. ZPIZ-2 člen 14, 14/1. ZUP člen 279.
sprememba lastnosti zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Glede na ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi nična, to pomeni, kot da sploh ni bila sklenjena. Na podlagi nične pogodbe, ne morejo nastati nobene pravice oziroma obveznosti v smeri, kot se v pritožbi zavzema tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00072410
OZ člen 33. ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 182, 182/3, 318, 318/1, 318/1-4.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklenitev kupoprodajne pogodbe - zavezovalni pravni posel - predpogodba - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pasivnost tožene stranke - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sistem afirmativne litiskontestacije - domneva priznanja tožbenih trditev - nasprotje med trditvami in dokazi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - primarni in eventualni zahtevek
Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzame obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba (33. člen OZ). V konkretnem primeru je bila izstavitev zemljiškoknjižne listine vezana na sklenitev prodajne pogodbe (pogodbeni stranki sta se namreč v 9. členu navedene pogodbe dogovorili, da bo zemljiškoknjižno dovolilo podano šele v prodajni pogodbi). S tem, ko je sodišče prve stopnje smiselno ugotovilo, da je podano nasprotje med zatrjevanim dejstvom, da je bila med pravdnima strankama sklenjena kupoprodajna pogodba ter predloženim dokazom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), iz katerega katerih izhaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena predpogodba, ne bi smelo izdati zavrnilne zamudne sodbe, temveč bi moralo nadaljevati postopek in po opravljeni glavni obravnavi o tožbenem zahtevku odločiti s kontradiktorno sodbo.
delna ustavitev izvršbe - delno plačilo - račun kot verodostojna listina
V pritožbi zatrjevanega plačanega računa ni v predlogu za izvršbo, tako po številki kot po znesku, zato ga upnik ne izterjuje. Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je plačal 127,74 EUR, za kar je upnik delno umaknil predlog za izvršbo.
Dejstvo, da je storilec po izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa sicer predložil prijavnico na rehabilitacijske delavnice, nima vpliva na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa. Ta listina, ki sicer nima narave dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo izvajalca, pooblaščenega po Zakonu o voznikih, je bila predložena po preteku roka, ki ni podaljšljiv. Zamuda tega roka pa ima za posledico odločitev, kot jo je sprejelo sodišče v pritožbeno izpodbijanem sklepu.
prekinitev izvršilnega postopka - osebni stečaj - javna dražba
Razglasitev sklepa o domiku se pri spletni javni dražbi opravi šele z njegovo izdajo, pri čemer pa sklep o domiku ne more biti oziroma ni izdan, preden je podpisan (v konkretnem primeru z varnim elektronskim podpisom) s strani pristojnega sodnika. Ker je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom objavljen 12. 5. 2023, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom tega dne. In ker je bil sklep o domiku nepremičnin kupcu razglašen po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, je nastala situacija iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in je postopek izvršbe prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka.
Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost vsake tožbe. Kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V primeru dajatvene tožbe se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati. Sodišče lahko izda sklep o zavrženju tožbe, če ugotovi, da tožnik nima pravne koristi za vložitev tožbe, tudi v primeru dajatvene tožbe, pa je domneva o obstoju pravnega interesa izpodbojna. To pa lahko stori le, če okoliščine, na katerih temelji presoja o neobstoju pravnega interesa za tožbo, ustrezno obrazloži.
V konkretnem primeru sta udeleženca sporazumna, da je v korist otroka, da se ga vpiše v vrtec. Srž spora je v lokaciji vrtca, ki bi ga obiskoval otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je odločitev o tem v navedeni fazi postopka preuranjena. Prvič iz razloga, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, ker bi imela ta odločitev (pre)velik neposreden vpliv na končno odločitev, drugič pa iz razloga, ker bo šele na podlagi izvedenskega mnenja možno oceniti dejstva, ki bodo relevantna tudi za odločitev o izbiri vrtca za otroka. V navedeni fazi postopka se torej ne ve, kako bi odločitev o izbiri vrtca vplivala na otrokov razvoj, zato je zaradi varstva koristi otroka treba počakati na izvedbo dokaza z izvedencem, preden se določi z začasno odredbo, kateri vrtec bo otrok obiskoval. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje mnenju CSD, da je treba otroka v najkrajšem možnem času vpisati v vrtec. To dejstvo mora sodišče prve stopnje upoštevati v nadaljnjem postopku, ko bo izdelano izvedensko mnenje, pa bo med udeležencema morda še vedno sporno, kateri vrtec naj otrok obiskuje.
Omejitev preživnine je mogoča izključno ob upoštevanju kriterija koristi otroka, stališče, da je potrebno po razvezi zagotoviti povsem enak standard kot pred razvezo, torej ni absolutno.
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku z razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala kot tožba v pravdnem postopku.
škodni dogodek - prometna nezgoda - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - lahka telesna poškodba - lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - potek zdravljenja - primerljiva zadeva iz sodne prakse - novejša sodna praksa
Denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kažejo na višji trend odškodnin za tovrstne poškodbe.
Tožnik je zaradi poškodbe omejen pri športnem udejstvovanju v smislu planinarjenja in teka ter pri opravljanju svojega poklica. Je moški srednjih let, ki kot avtomehanik svoje delo pretežno opravlja stoje in s prepogibanjem še dodatno obremenjuje poškodovano koleno.
Terjatev, ki jo ima tožeča stranka zoper dolžnika, je (zgolj) predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka tožeče stranke v tem postopku, ki je zahtevek na izpodbijanje učinkov darilne pogodbe med zakoncema. Za izdajo začasne odredbe je moral upnik oziroma tožeča stranka za verjetno izkazati, da so podane predpostavke za ta zahtevek, ki jih skupaj določata prvi odstavek 255. člena in prvi odstavek 256. člena OZ.
vdovska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - prehodna določba
Po prehodni določbi 392. člena ZPIZ-2 lahko družinski član umrlega zavarovanca, ki do uveljavitve zakona izpolni starost za pridobitev vdovske ali družinske pokojnine po prej veljavnem ZPIZ-1 uveljavi pravico do vdovske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi ZPIZ-2, če so izpolnjeni pogoji na strani umrlega in zavarovanega družinskega člana. Takšno dejansko stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni podano.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - skrajna sila - odmera kazni
Ker ni bilo nevarnosti, ki bi jo bilo z ravnanjem obdolžene treba tempore criminis odvračati, se sleherno nadaljnje pritožbeno polemiziranje v zatrjevanju upravičljive skrajne sile pokaže kot odvečno in brez teže. Skozi pritožbeno izvajanje zaobide bistvo instituta skrajne sile, ki vendarle upraviči ravnanje tistega, ki zaščiti višji pravni interes pred neizogibno, neposredno pretečo nevarnostjo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače kot z ravnanjem, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja, ki pa pomeni manjše zlo, kot bi bilo povzročeno, če storilec ne bi naredil ničesar oziroma ne bi ravnal v nasprotju s pravom. Pri tem je ključnega pomena upoštevati, da mora biti grozeča nevarnost tako neposredna, da lahko v zelo kratkem času preraste v pravo nevarnost, situacija pa tako izredna in nevarnost tako pereča, da normalen človeški instinkt kliče po hitri reakciji, odlašanje in potrpežljivost pa bi bila nerazumna. Zgolj okoliščina dolžne pozornosti na otrokovo zdravje namreč avtomatično ne pomeni že tudi obstoja neposredne nevarnosti za njegovo življenje.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8, 156. ZJRM-1 člen 7, 7/2.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - možnost preizkusa sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonski znaki prekrška - kršitev materialnega prava - nova dejstva v pritožbi - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - odgovornost storilca - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V okviru zatrjevanega pritožbenega razloga kršitve materialnega prava, ki naj bi bil v tem, da niso izpolnjeni znaki prekrška iz drugega odstavka 7. člena ZJRM-1, pritožba dejansko izpodbija verodostojnost in način izpovedbe priče - policista, ki na naroku ni ponovil opolzkih besed, ki jih je storilec namenil uradnim osebam na kraju dejanja, ampak se je skliceval na navedbe v opisu dejanja, ki je priložen plačilnemu nalogu in ki ga je sestavil ta isti policist. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi ničesar spornega, saj je bil opis dejanja storilcu vročen in ni prav nobenega razloga, da se takšne besede ponavljajo v sodnih zapisnikih.
ZSReg člen 17, 37, 37/1. ZZZDR člen 51. DZ člen 71, 77.
vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - pridobitev položaja udeleženca v postopku - nadomestni sklep - posebno premoženje zakonca - originaren način pridobitve - korporacijske pravice
DZ se je res začel uporabljati 15. 4. 2019, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je še veljal v trenutku sklenitve navedene pogodbe o prostovoljnem odstopu poslovnega deleža, sklenjene med B. B. in C. B., je imel njen poslovni delež pravno naravo skupnega premoženja. Poslovna deleža sta bila namreč pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. V nobenem primeru pa ni mogel en zakonec drugemu zakoncu podariti del skupnega premoženja, ki bi tako po materialnopravno zmotnem stališču udeleženca B. B. postalo njegovo posebno premoženje. Slednje bi lahko postalo le, če bi ga B. B. neodplačno pridobil od tretje osebe ali pa bi bilo že prej posebno premoženje enega od zakoncev, ki bi bilo podarjeno drugemu zakoncu. Pri poslovnih deležih, pridobljenih v času trajanje zakonske zveze, je šlo ipso iure za podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje namreč nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz ZZZDR, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to kateri od zakoncev je vpisan v register.
V predmetni zadevi je intervenient trdil le, da je upnik stečajnega dolžnika in da je bil namen sporne pogodbe oškodovati prav njega. Ničesar ne pove o tem, kako bi se njegov pravni položaj razlikoval v primeru, da bi tožeča stranka v pravdi uspela, od položaja, ko bi izgubila. Jasno je namreč, da bo rezultat te pravde vplival na njegov premoženjski položaj, vendar to za dopustitev stranske intervencije ne zadošča.